Odklone sem nastavil, kot zahteva navodilo. V reduktor sem vtaknil 6-V elektromotorček, za nosilec podvozja pa samolepilnega ježka (trak velcro), ki drži paket osmih »minjonk« Sanyo 1000 mAh. Uporabo krmilnika je treba dobro pretehtati, kajti štirje mikroservomehanizmi marsikaterega izmučijo. Sam sem uporabil Scorpiov S8018, ki je v vseh pogledih kos nalogi. Prvi polet sem začel z metom iz roke, ker sem bil sicer neupravičeno v dvomih glede poleta s tal. Kasneje se je namreč izkazalo, da vzlet s pohojene trave sploh ni problematičen. Nad letom sem bil prav prijetno presenečen, saj model izvaja vse osnovne akrobacije v vseh možnih kombinacijah. Pentljo (luping) izvedemo kar iz ravnega leta, isto velja tudi za tono (rolo). Pri zaporedju tonojev je popravljanje z višinskim krmilom potrebno šele pri tretjem, prva dva pa izpelje brez kakršne koli izgube višine. Hrbtni let je enostaven, model ga izvaja z majhnim popravkom višine pri polnem plinu ali brez popravka pri nekaj manjšem plinu. Zaradi dveh servomehanizmov v krilih sem lahko krilca uporabil tudi kot zakrilca (flape), kar se je pokazalo kot uporabno tako pri vzletu kot pri pristanku. Pristanek brez uporabe zakrilc prav tako ne povzroča nikakršnih težav, priporočam le uporabo motorčka vse do dotika tal, kajti jadranje temu modelu zaradi majhnega krila s simetričnim profilom ni odlika. Pri 6-V motorčku je bil letalni čas le 56 minut, zato sem poskusil še s 7-voltnim. Na moči vleka spremembe ni bilo opaziti, zato pa se je čas letenja podaljšal na 9 minut (pri 1000 mAh).