Navijaška scena v Domžalah je bila vrsto let pacifistična. Ravbarji nikjer v Sloveniji z izjemo Lendave zaradi prenapetih policistov in redarjev niso imeli težav, zabavali so se, uživali, peli in pili. Z nastankom Ultrasov se je pojavila druga stran navijaške subkulture, z drugačnimi vrednotami in drugačno miselnostjo. To je povzročilo, da tekme ob Kamniški Bistrici ne spremljata več zgolj dva zdolgočasena policista ter nekaj varnostnikov v oblačilih velikosti S ali kvečjemu M, temveč pravi kordon specialcev, podkrepljenih s konjeniško enoto. V soboto zvečer pa tudi to ni pomagalo, saj so celjski navijači, ki so bili sicer najavljeni približno pol ure pred tekmo, pljusknili v Domžale že dve uri prej in žal se je med skupino 40 navijačev znašlo tudi nekaj obritoglavcev z jasnim namenom povzročanja izgredov. Ko je omenjena skupina naletela na nič hudega slutečih šest domačih navijačev, je začelo padati, in čeprav so domači privrženci uspeli zbežati, sta vsaj dva morala iskati zdravniško pomoč. Še pred prihodom policistov je domača navijaška skupina dobila okrepitev, začelo se je obmetavanje s kamni, ki ga je preprečil šele prihod specialne enote in nekaj razgretežev z obeh strani je končalo v »marici«, presenečeni navzoči pa so se bolj kot v Domžalah počutili, kot bi bili v Bejrutu. Znova lahko rečemo žal, o čemer smo govorili že po tekmi z Mariborom, in le upajmo, da se zadeve ne bodo stopnjevale do nepredvidenih razsežnosti. Na potezi sta tudi oba kluba, pogovor z navijači je najmanj, kar je ob sodelovanju s policijo potrebno, da se ne bodo ponovile zgodbe iz Italije, Argentine in drugod, kjer so uprave klubov postale talke navijačev. Poti nazaj takrat, žal, več ni.