"Pogovor bi moral pomeniti od 25 do 30 odstotkov zobozdravnikovega dela," pripoveduje dr. Pirtovšek, "saj je ključen za dobro diagnostiko kot tudi nadaljnjo oskrbo." Zobozdravnik v pogovoru z bolnikom izve za težave in želje, na katere ga opozori bolnik (bolečina, estetska popravila ali protetično delo), diagnosticirati pa mora tudi skrite procese, ki se jih bolnik ne zaveda. Znano je namreč, da kronične bolezenske spremembe potekajo tiho. Parodontalna bolezen na primer vpliva na vse telo, le izvor ima v ustih. Bakterije, ki povzročajo to bolezen, namreč vplivajo na številna bolezenska stanja v telesu. Preden se zdravnik loti dela, bi moral posvetiti dovolj časa celostni diagnostiki in rezultate v razumljivi obliki sporočiti bolniku. K delu dobrega zobozdravnika spadata tudi izobraževanje in odprt pogovor, v katerem bolniku pove, kakšno je stanje ustne votline in, kadar je potrebno zdravljenje, predstaviti možnosti in načrt zdravljenja. »Mineva obdobje, ko so zobozdravniki samo vrtali in polnili luknje,« poudari dr. Pirtovšek.