Neustrezna prehrana je pomemben dejavnik tveganja za nastanek najbolj množičnih bolezni današnjega časa: bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst raka, sladkorne bolezni, bolezni gibal, bolezni prebavnih organov in prekomerna telesna teža. Zato moramo zdravi prehrani in njenemu pomenu za zdavje nameniti posebno pozornost za vse starostne skupine in ne le takrat, ko bolezen že nastopi. Študije o prehrambenih navadah navajajo značilnosti nezdrave prehrane pri nas. Naš poprečni dnevni obrok ima previsoko energijsko vrednost, ker pojemo preveč maščob, premalo ogljikovih hidratov, sadja in zelenjave. Tudi časovna razporeditev dnevnih obrokov ni ustrezna, saj se pogosto uživa hrana le takrat, ko to čas dopušča. Vse premalo se zdravo gibljemo ter skbimo za zdrava gibala. Posebno pozornost in prednost v pristopu k nacionalni prehranski politiki moramo posvetiti zagotavljanju zdravega prehranjevanja in spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov. Na področju vzgoje in izobraževanja bi bilo potrebno vsem otrokom zagotoviti zdravo okolje, ki vključuje normativno urejen prehranski program. Organizirana prehrana otrok in mladine je namenjena izboljšanju stanja hranjenosti in zdravja nasploh. Pomemben del vzgoje za zdravje pri mladini predstavljajo vsebine o prehrani pri predmetu gospodinjstvo v osnovnih šolah, znanje pa se pridobiva že v vrtcih s pomočjo projektov o zdravi prehrani in ne nazadnje za domačo mizo, če so starši o vsem dobro seznanjeni. Najbolj ogrožena skupina otrok so srednješolci, med katerimi se vse prehitro širi uporaba enolične hitre in ulične prehrane, ki jim je še posebej ljuba. Pomemben dejavnik za boljše poznavanje zdrave prehrane in zdravih življenjskih navad so informacije preko sredstev javnega obveščanja, ki lahko načrtno spodbujajo vzgojo. Poudarek na vzgoji za zdravo življenje pa ima poseben pomen za mlada dekleta in ženske v rodnem obdobju. Eno izmed pomembnih živil, ki naj bi jih sodobna ženska vključevala v svoj vsakodnevni jedilnik, so jabolka. Topne vlaknine pripomorejo k znižanju količine nevarnega holesterola LDL in imajo tudi nasitno vrednost. Poleg številnih zaščitnih snovi za telo vsebuje srednje veliko sladko jabolko le 80 kalorij. Priporočljivo je, da jabolko použijemo že jutraj na tešče. Na preprečevanje povišane ravni holesterola ima velik vpliv tudi ječmen. Vsebuje veliko magnezija, ki je pomemben pri premagovanju stresa in ohranjanju čvrstih kosti ter veliko vitaminov iz skupine B, kar ugodno vpliva na kožo, živčevje in presnovo. Skodelica kuhanega ječmena ima 270 kalorij. Nepogrešljive spremljevalke zdrave nosečnosti in dojenja so ribe in morski sadeži, saj vsebujejo koristne maščobne kisline omega-3, ki pripomorejo k razvoju otrokovih možganov in živčevja. Nepogrešljiva sta tudi vitamin D in Ca, ki preprečujeta nepravilnosti pri razvoju kosti in zobovja. Običajna porcija rib ali morskih sadežev ima med 60 in 140 kalorij. Hrano zabelimo z oljčnim oljem, ki vsebuje nenasičene maščobne kisline in te uravnavajo raven maščob in holesterola v krvi. Jedilna žlica oljčnega olja vsebuje približno 125 kalorij. V prehrani za ženske v določenem fiziološkem stanju ne sme manjkati zelena paprika, ki je najbogatejši vir vitamina C. Priporočljiv dnevni odmerek je 60 mg vitamina C, ki ga dobimo tudi s kivijem, z agrumi ter s kislim zeljem in ohrovtom. Žensko telo je pogosto izpostavljeno različnim stresom, zato jih bo lažje premagovalo, če bo hrana vsebovala tudi banane, ki vsebujejo vitamine B skupine, veliko kalija in topnih vlaknin. Ena večja banana ima 105 kalorij. Primerne so tudi gobe, ki pomirjajo in spodbujajo delovanje živčevja. Potrebno energijo nam dajejo priljubljene testenine iz polnovedne moke, ki so izdaten vir ogljikovih hidratov in so osnovni temelj znane prehranske piramide. Moka iz polnovrednega žitnega zrna je bogata v vitamini skupine B, selenom in vlakninami. Vsebuje tudi vitamin E in holin, ki sta spodbujevalca možgan. Za krepitev zdravja je znano tudi rdeče korenje, ki je bogat vir A vitamina. Vitamini A, C in E so pomembni antioksidanti, ki varujejo telo pred napadom prostih radikalov; ti pa so vzrok za bohotenje divjih celic - raka.