Napovedana »blaga prohibicija«, ki naj bi izgnala slovenske kadilce na ulice in tako prispevala k izboljšanju splošnega zdravja in počutja nacije, ima, tako kot vse »genialne zamisli«, nekaj »manjših« pomanjkljivosti. Prinesejo slavo avtorjem in bedo Zemljanom (jedrska bomba, denimo). Prepoved, izgon in stigmatiziranje namesto postopnega ozaveščanja mladih prispevajo predvsem, da je ta svet še bolj nor, kot je bil. Torej, kadilci na ulice! Načrt je naslednji. Tam zunaj, na mrazu in vetru, vsem na očeh in v posmeh, bodo hitreje opustili grdo, smrdljivo in nezdravo razvado. S tem se bo zmanjšalo število rakavih obolenj in v državni blagajni bo ostalo več denarja. Ker v tem načrtu ni tistega drobnega tiska, naj ga dodamo vsaj mi, ogrožena vrsta. Ne bom pozabil irskih brhkih deklic, ki so v kratkih rokavih, tresoče se na dežju pred gostilnami, od koder so jih izgnali, puhale dim in ni niti eni prišlo na misel, da bi odnehala. Ne vem, ali je na Irskem manj raka, pravijo pa, da se je povečalo število prehladov in vnetih dihalnih poti. Ker naj bi bilo manj raka, bomo imeli odvečno število tovrstnih zdravnikov. S tem nismo še nič privarčevali, ker bomo povečali število zdravnikov za vnetje respiratornih poti. Nervozne, iz raja izgnane, po vežah skrivajoče se kadilce bolj pogosto pestijo bolezni, povezane s stresom – želodčne in srčne težave ter depresije. Povečali bomo gastro, kardiovaskularne in psihiatrične ustanove, kar spet ni poceni. Preganjani kadilci in tisti, ki se odvajajo, so bolj nervozni in doma bolj občutljivi na dretje otrok in ženine pripombe, kar posledično vodi v spore in nasilje ter večje število ločitev in neposredno ogroža proračun zaradi odpiranja varnih hiš za pretepene matere in soproge. Zmanjšana poraba tobaka in s tem alkoholnih pijač vodi v resno ogrožanje proračuna, ker oba izdelka izdatno prispevata v državno blagajno. Hkrati so ogrožena delovna mesta vseh, ki se ukvarjajo z vinarstvom, žganjekuho, prevozom teh izdelkov in gostinstvom. Iz teh poklicev se bo povečal priliv nezaposlenih, ki jih bo treba prešolati ali pa bodo čakali na zavodu, kar bo pobralo ves tisti del proračuna, ki ga privarčujemo z bolj zdravim življenjem. Slednje podaljšuje življenjsko dobo prebivalstva, kar spet pomeni, da bomo imeli čedalje več upokojencev, ki bodo dalj v pokoju kot na delovnem mestu. Mlajši bodo zato morali več in dalj delati, zato pa bodo plače aktivnega prebivalstva manjše, nižja bo njihova življenjska raven, to pa spet povzroča negotovost in nervozo. To povečuje stresnost in z njo povezane bolezni, raslo bo število bolniških, padala delovna učinkovitost, mnogi pa se bodo zatekli nazaj k cigaretam. Ker bodo morali kaditi na ulici, bo še več prehladov, rakastih obolenj na osnovi stresa in ugotovili bomo, da smo vsa ta leta pravzaprav pretakali iz votlega v prazno.