Vsak Slovenec mora biti ponosen na svojo domovino, saj s svojo lepoto kaže na ponos slovenskega naroda. Na območju Slovenije se mešajo vplivi Sredozemlja, Panonske nižine, Alp in Dinarskega gorstva, zato se njena podoba spreminja skoraj na vsakem koraku. Ta neverjetna značilnost je njena največja posebnost. Polovica vsega ozemlja je gozd, precej pa je tudi rudnikov. Slovenski prostor je pomemben za prometne povezave med različnimi deli Evrope. Nad Slovenijo se topel in vlažni morski zrak kar naprej meša s hladnimi alpskimi vetrovi, zato pogosto dežuje. Kmetje marsikje pravijo, da ima dež mlade. Zelo težko je posušiti travo za zimsko krmo živini. Zato je nastal kozolec. Slovenija ima številne kraške pojave, najbolj znane in zanimive podzemske jame, npr. Postojnska jama in Škocjanke jame, ki so opisane tudi v Seznamu svetovne dediščine pri Unescu. Triglav je ponarodela gora, ki Slovencem pomeni mnogo več kot le najvišjo goro (2864 m). Okrog nje se je med drugim vil tudi boj s tujci za narodno uveljavitev. Slovenci skoraj nikoli v zgodovini niso imeli lastne države, zato so se ohranjali precej s svojim jezikom in kulturo. Brižinski spomeniki so najstarejši zapis v slovenskem jeziku. Nastali so okoli leta 1000. Slovenci smo ponosni na pesnika Franceta Prešerna. Njegova pesem Zdravljica je besedilo slovenske državne himne. Ponosni smo na kurente, bloške smuči, človeško ribico, slovenske reke ter gore in še bi lahko naštevali. Slovenija je s svojimi znamenitostmi ponos vsakemu Slovencu, zato sem tudi jaz ponosna, da sem Slovenka. Katja Sečnik, 8. b OŠ Horjul