Niti ne vem, kaj nam je bilo, petim sošolcem z gimnazije, da smo v četrtem letniku »prešpricali«, v skupinah po dva ali trije, večino ur že kar prvega dneva pouka. Ves čas smo bili v bližini šole, a smo se uspešno skrivali, razen enega od nas, ki je šel zadnjo uro v šolsko kadilnico, tako da ga je razredničarka tam našla v ne ravno idealnem agregatnem stanju. Ker smo radi in pogosto špricali že prej, se je profesorski zbor odločil za ostro akcijo in sošolec je kasiral ukor pred izključitvijo. Ker je plačal za vse nas ostale, ki nas niso mogli zalotiti in flagranti, in da bi videl, da ga je zelo polomil.