Zavzemate se za širitev mreže kolesarskih poti. Lahko poveš kaj več o tem? Menimo, da je kolesarska infrastruktura - z izjemo zelo posrečene kolesarske steze na relaciji Nova Gorica - Šempeter - v dokaj slabem stanju oziroma je sploh ni. Pristop z vidika trajnostne mobilnosti predpostavlja velik dvig kvalitete bivanja z razvojem avtomobilskemu prevozu alternativnih oblik gibljivosti. Na Goriškem so pogoji za kolesarjenje dobri. Preučili smo nasvete Evropske komisije in tudi županu poleti predali prošnje in nasvete, vezane na prve in najnujnejše korake vzpostavitve primerne organizacije za razvoj kolesarstva in trajnostne mobilnosti nasploh. Je že čutiti razliko v razmi šljanju ljudi o odnosu do okolja danes in pred desetimi leti? Vsaj površno se ve veliko več o problemih kot nekoč. Ali smo temu prilagodili navade in naše obnašanje - temu je težko pritrditi. Dokler smo na primer še ponosni na to, da iz golega užitka prevozimo 20 ali 30 tisoč kilometrov na leto, to ne kaže na naše zavedanje problemov. Onesnaževanje, ki se s tem povzroča, se zdi posamezniku osebno večinoma nepomembno. Toda pozabljamo, da na svetu nismo sami, ampak živi na podoben način še na stotine milijonov ljudi, nekaj milijard pa je takih, ki si naše blagostanje želi doseči. Mislim, da je treba ljudem ponuditi možnost, da se bolj pametno obnašajo, in omejiti neprimerne razvade. Tu nastopi vloga države, občinskih uprav, šol in drugih akterjev, pa tudi nas društev, da se sprejmejo primerni zakoni in odloki in da se javnost primerno osvešča in tako pride na neko višjo raven zavedanja. Si optimist ali pesimist glede tega odnosa v prihodnosti? Kaj naj rečem, znanost in znanje služita kapitalu in ne ljudem. Ta povezava v zgodovini še ni bila tako strašljiva, kot je danes. Kaj lahko storimo? Opazujmo, bodimo zavedni, sočutni in pomagajmo si. Tako bo naše življenje bolj polno v odnosih spoštovanja in neškodovanja! (P.S. - Le nekaj dni po tem po-