Le zakaj bi mu očitali, da je medije podvrgel ostri, rezki in neizprosni cenzuri. To je storil namreč s tehtnim razlogom: cenzura je pogoj za mir in stabilnost, kot pravi. No, da ne bi kdo natolceval, da ima kaj proti medijem, se je razglasil za ustanovitelja in lastnika vseh turkmenskih časopisov. Novinarji resda zaslužijo le 10 dolarjev mesečno, toda ni jim treba misliti s svojo glavo On misli namesto njih. Sploh pa kaj je to “svoboda tiska”? Tega ni v turkmenski ustavi. In Turkmenbashi, božja mladost, spoštuje ustavo. Tudi interneta ni v ustavi zato ga je blokiral. Baleta in opere tudi ni v ustavi zato ju je lani zaprl. In še mnogih reči ni v ustavi privatnih TV in radijskih postaj. Jasno, tudi satelitske krožnike je dal odstraniti. Zakaj? Ker kvarijo izgled mest, predvsem streh. Grdobe! Nič, Turkmenbashi je na svojo ustavo navezan skoraj tako silno kot na svojega sina Murata, ki je pred leti v nekem španskem kazinu v eni sami noči zagonil 8 milijonov funtov.