Pojasnila o tem, kako bo predlagana oblika segregacije (ali oblika diferenciacije, ki je vrh vsega v nasprotju z zakonom o osnovni šoli, ki v prvih treh razredih dovoljuje zgolj notranjo diferenciacijo) pripomogla k boljšemu znanju slovenščine romskih otrok in spodbudila spreminjanje odnosa do izobraževanja in šole pri romski populaciji, so navadno sprenevedanje. Sprenevedanje najprej zato, ker romski otroci niso homogena skupina. Upravičene bi bile tiste oblike diferenciacije, ki bi otrokom omogočile, da hitreje napredujejo in uspešneje sledijo pouku; ki bi razlike upoštevale zato, da bi izenačevale možnosti. Ne potrebujejo vsi Romi in Romke enakih spodbud in pomoči, tako kot ne potrebujejo enakih spodbud in pomoči vsi Slovenci in Slovenke. To seveda ne pomeni, da bi jih šola morala obravnavati zgolj kot posameznike in pozabiti na to, da pripadajo določeni nacionalni, kulturni skupnosti. Integracija pač ni asimilacija. Segregacija ni zgolj vmesna faza v procesu integracije segregacija izključuje bližino, ki je nujni pogoj za integracijo; bližino, ki pomeni pripravljenost na vseh straneh nihče se ne more integrirati sam, integracija je odnos.