Čebula je prav gotovo najbolj poznana čebulnica. Pri nas jo vzgajamo na triletni način: seme – čebulček – čebula, saj tako dosežemo zgodnejši pridelek, rastline pa so tudi manj občutljive za bolezni. Čebulček lahko sadimo tudi bolj pozno in se tako izognemo napadom čebulne muhe in sorodnih škodljivcev. Za dolgotrajno skladiščenje pa je potrebno pričeti sajenje kar najbolj zgodaj. Čebula namreč v kratkem dnevu in mrzli zemlji tvori korenine. Več jih je, več hrane bo črpala iz zemlje in bolj debela bo. V toplem, dolgem dnevu rastejo listi, in če jo sadimo pozno, jih požene veliko, ker pa vsebujejo tudi veliko vode, je rastlina bolj dovzetna za naravne tegobe: bolezni in škodljivce. Najbolje je, da gredice za čebulo ne gnojimo. Če sadimo za skladiščno čebulo, izberemo čebulček s premerom do 25 milimetrov, saj ima večji več možnost, da bo pognal v cvet. Hranimo ga pri temperaturah med pet in deset stopinj Celzija. Dovolj debel čebulček, ki je dalj časa pri nizkih temperaturah, oblikuje cvetno steblo, česar ne želimo. Tudi če ga takoj odtrgamo, je bilo nekaj škode že storjene. Posebej velja pravilo sajenja drobnejšega čebulčka v jeseni, debelejšega pa posadimo v rastlinjake, tople grede ali tudi na gredico zelo blizu skupaj. Pojemo ga kot mlado čebulo na spomladanskih piknikih.