Nekdanjim supergam se že lep čas reče olstarke. Ampak ko se vprašam, ali se napiše olstarke ali allstarke, ugotovim, da se napiše 'športni copati znamke all star'. Namesto da bi jeziku asistirali, ga strokovno bremzajo. A človek jih razume - nikoli ni prijetno, če ti predmet proučevanja nekontrolirano raste in uhaja iz rok. Treba ga je stisniti v primež. V že prejšnji teden omenjani knjižici Balon velikan sem imel resen problem, ko mi je lektor sesalec za prah spremenil v sesalnik za prah. Sesalci smo namreč mi, sesalniki so pa stroji. Vrtalnik, vžigalnik, splakovalnik. Celo urednik, ki sicer spoštuje mojo ljubezen do živih besed, je bil prepričan, da ima lektor prav. Ves dan sem bil slabe volje. Kako naj v knjigi za otroke piše nekaj tako umetno vslinjenega! Če rečeš sesalec za prah, je vendar jasno, da to niso ne kiti ne opice ne ljudje, ker so to sesalci za mleko, kar je jasno vsakemu dojenčku. Stvar je bila tako resna, da sem se sprl celo s svojo ljubo L. Nakar zvečer pogledam v Slovar slovenskega knjižnega jezika in - glejsiglej! - sesalec za prah obstaja kot nekaj čisto normalnega in uradno sprejemljivega! Lektor je torej hotel s čisto samostojno udarniško akcijo še dodatno pospešiti razvoj jezika v smeri disciplinirane urejenosti. »Samostalniki na -ec na to stran, samostalniki na -nik na drugo! In da nisem videl enega stroja med živimi bitji! Jasno...Takoj zjutraj sem o tem obvestil urednika. Knjiga je bila sicer že v tiskarni, a sesalec za prah je bil hvalabogu v zadnjem trenutku rešen.