Čeprav si večkrat domišljamo, da se nas globalizacija ne dotika, je to ena večjih napak našega vsakdanjika, ki zares postaja vse bolj globalizacijsko obarvan, globalno pogojevan na lokalni ravni. Morda se bodo komu zdele gornje besede prazna floskula, s katero si pač lahko kdo polni usta, da bi izgledal bolj pameten, a to niso, ker so preprosta ugotovitev človeka, ki mu ni vseeno, v kakšnem svetu živi in dela. Veliki slovar tujk Cankarjeve založbe, ki je doslej najbolj obsežno delo na področju tujk, kar jih Slovenci imamo, pod geslom globalizacija zapiše, da je to “proces večanja gospodarske, finančne, politične, kulturne, informacijske povezanosti in medsebojne odvisnosti držav, regij, celin.” Pod geslom globalen pa dobimo več razlag, in sicer kot prvo pojasnilo, da je to “univerzalen”, kot drugo, da je to “sferičen, zaokrožen”, kot tretje pa stoji pojasnilo, da je globalen ”planetaren, svetoven, vseobsegajoč, splošen, okviren, celosten”. Včasih je potrebno pogledati v slovarje, da sploh vemo, o čem govorimo, pa čeprav sami dobro poznamo in občutimo globalizacijo kot izjemno močan družbeni pojav, ki vsak dan bolj spreminja naš zahodni svet, v dobrem in slabem. Mladi bralci bodo pritrdili, ko bom zapisal, da je bila morda pijača Coca Cola znanilka svetovnih globalizacijskih procesov, saj ima prav slavni italijanski pisatelj in razlagalec pomenov besed in izrazov Umberto Eco, ko pravi, da je dandanes zelo težko še najti na Zemlji kraj, kamor še ni bila prišla Coca Cola s svojo reklamo. Mladi pa bodo prav tako pritrdili, da je bila televizija s pop in rock ter dance glasbo MTV prva, ki je zares globalno posegla na področju elektronskih medijev, in tudi prva, ki je razumela, da je največkrat bolje misliti lokalno, da istočasno tudi resnično misliš globalno, saj se je iz prvotne enotne televizijske postaje spremenila v mrežo, network, lokalnih MTV postaj, ki danes obvladujejo svet in mlade. Pojav interneta je dodal globalizacijskim procesom svoje, je pravzaprav zares spremenil naš svet in zato ne preseneča, da je prav internet tisti, ki je danes sredstvo, s katerim se med seboj povezujejo teroristi. General ameriške obveščevalne službe CIA, ki je zadolžen za boj proti terorizmu, je pred dnevi povedal za BBC, da se islamski skrajneži in predvsem pa mladi islamski teroristi prav preko interneta povezujejo v nevarne združbe, da se preko interneta dogovarjajo, kako, kje, kdaj bodo napadli. Prav to mi je prišlo na misel minuli teden, ko sem v središču britanske prestolnice sedel v veliki jedilnici verige globalne, slabe, a zato cenene prehrane, Burger King, in sem se preko računalnika za en angleški funt za uro preko interneta povezal s svetom, za zaslonom zvedel, kakšno vreme je v Sloveniji, se povezal z uredništvom v Gorici in pisal prijateljem elektronsko razglednico iz Londona, kot sem tudi prebral elektronske naslovnice italijanskih dnevnikov. V večjih mestih po svetu imajo vse globalne verige sodobne, hitre, “fast food”, prehrane že “internet point”, točke internetne povezave, kjer za malo denarja lahko dosežeš ves svet, se povežeš v hipu z vsem svetom in zraven tudi piješ Coca Colo in ješ hamburger. Lokal Burger King na Piccadillyju ima več kot sto računalnikov za internetno uporabo, za enim sem sedel jaz, zraven mene pa je mlad Arabec mirno prebiral na svetovnem spletu nek arabski časnik. Najbrž sam tega niti opazil ne bi, če tiste dni v angleški prestolnici ne bi pokalo in ne bi bil tudi sam priča enemu največjih lovov na teroriste, ki je bil zaznaven v javnem življenju predvsem po večji vidni prisotnosti policije v mestu, ki pa je bila kljub poostrenim razmeram vseeno dosti manjša, kot je vidna prisotnost italijanske policije in orožnikov v Gorici in Trstu. Malce sumnjičavo sem pomislil, kdo ta fant pravzaprav je, a v trenutku, ko sem pogledal v svoj zaslon, sem se nasmehnil, kajti isto bi lahko naredil mladi Anglež arabskega porekla, če bi uzrl moj ekran, na katerem je bila odprta stran z vestmi Slovenske tiskovne agencije, v slovenščini seveda, ki je on ni razumel, kot jaz ne njegove arabščine. Globalizirana sva bila oba, oba sva namreč jedla globalno slabe krompirčke in pila globalno dobro ledeno mrzlo Coca Colo. paljk@noviglas.it