Ilustrativna je usoda državnega združenja radijskih in televizijskih napovedovalcev (NARTA). Na letni konvenciji v Miamiju je prišlo do pretepov in izsiljevanj. Šefu založbe Atlantic Jerryju Wexlerju, ki je leta 1949 "zakrivil" generično nalepko za črnske godbe v reviji Billboard - R&B - so grozili s smrtjo. Številni črnski "aktivisti" so se postavljali s kolti v žepu ter ustrahovali založnike in radijce. Rasni razkol na zboru združbe za samopomoč in lobiranje, kamor so z vseh koncev prišli najbolj jezični R&B radijski črnski didžeji, brez katerih ne bi bilo prodora črnskih popularnih godb na radijske postaje, in vodilni, večinoma belski lastniki soulovskih založb, je bil popoln. Glavna tema je bila "kraja", pravičnejša razdelitev deleža in velikih finančnih dobičkov, ki jih je naredil soul. Politično krilo združenja je v imenu političnih gesel črnskega nacionalizma black power in soul power grozilo tako didžejem kot lastnikom založb, ki naj bi dokončno plačali za dolgoletno izkoriščanje črnskih glasbenikov. Štiriletno prepiranje stanja ni popravilo. Dolgoročno so kratko potegnili ravno črnski didžeji, ki so izgubili zaščitno krovno organizacijo in z njo boljše pogajalske pozicije. Dokončno jih je pokopal nov zakodiran radijski format napovedovanja (z obrazcem - "napoved časa, temperatura zraka, izvajalec, naslov pesmi"), ki je didžejem omejeval svobodo temperamentnega napovedovanja, "etničnega nakladanja, ki moti belo poslušalstvo", kakor so to večkrat formulirali zvečine beli lastniki radijskih postaj. Prehod na UKV jih je odpihnil. Napočil je čas korporacij na vseh ravneh.