Vode desnega, severnejšega kraka izvirajo na robu Babnega polja na hrvaški meji pod imenom Trbuhovica in se večinoma podzemsko stekajo na nižje ležeče Loško polje, ki ga premeri reka Obrh. Na pritočnem delu polja sta dve večji skupini izvirov: Mali Obrh pri Vrhniki in Veliki Obrh pri gradu Snežnik. Za kraška polja je značilno, da ni površinskih pritokov, da vode izvirajo v kraških izvirih in na drugem koncu spet poniknejo. Tako se vode z Loškega polja pretočijo pod površjem na Cerkniško polje. Kadar Stržen, kot se zdaj Ljubljanica imenuje, poplavlja, nastane znamenito Cerkniško jezero, pravilneje, občasno poplavljeno kraško polje. Čeprav smo malo prej poudarili, da kraška polja nimajo površinskih pritokov, moramo pri Cerkniškem polju spregledati izjemo Cerkniščico. Pa to še ni bilo dovolj! Cerkniščica je nanesla na dno polja debele plasti naplavin, ki so zatrpale nekaj starejših požiralnikov, sedaj pa se odpirajo na robu vršaja. Iz njih potuje del voda iz Cerkniškega jezera neposredno k izvirom Bistre pri Vrhniki, in to celo pod površinsko Cerkniščico! Preostala voda se usmeri proti Jamskemu zalivu, kjer ponikne v vrsti požiralnikov ter zelo zapletenem labirintu jamskega sistema Karlovic proti udorni dolini Rakov Škocjan, kjer teče Rak pod dvema imenitnima naravnima mostovoma in po kratkem toku ponikne v veličastno Tkalca jamo. Rak srečamo spet v Planinski jami, kjer se mu pridruži še levi krak Ljubljanice Pivka. V jami je edinstveno dostopno podzemeljsko sotočje dveh rek.