Bilo je 8. decembra leta 1963 med tekmovanjem za naslov državnega prvaka v podvodnem ribolovu. Rodney je imel 23 let, prejšnje leto je že osvojil naslov šampiona in bil je v polni formi. Ujel je že kar nekaj rib, ki so mu visele z boje, ki jo je vlekel za seboj in jo imel z dvajsetmetrsko vrvjo privezano za pas z utežmi. Na globini kakih sedem metrov je v travi zagledal kapitalno kirnjo. Nadihal se je, skoncentriral in se kar najtišje potopil. Približal se je nič hudega sluteči ribi, se skril za travo, nameril puško... takrat pa ga je zadelo nekaj, kar je kasneje opisal kot občutek, da ga je povozil vlak. Čutil ni ničesar, z obraza mu je zbilo masko in z neverjetno brzino se je premikal skozi vodo. Bil je v gobcu belega morskega psa... Nagonsko se je spomnil, da so najobčutljivejši organ pri tej živali oči, zato jih je tipaje poiskal in vanje z vso močjo zaril prste. Za hip je pomagalo in morski pes ga je izpustil iz jeklenega prijema. Rodney se je dvignil na površino in z grozo opazil, da plava v oblaku popolnoma rdeče vode. Kljub temu, da ni čutil nobene bolečine, mu ni bilo treba dvakrat pomisliti, da je to pravzaprav njegova kri. Brez maske je začel gledati pod vodo, da bi ugotovil, kje je morski pes. Potem pa... Prizor, ki si ga je zapomnil za vse življenje in zaradi katerega ga še danes včasih tlači nočna mora... Zagledal je ogromen, široko odprt gobec, ki je iz temne vode drvel naravnost proti njemu. Skušal je odriniti zverino, a brez maske je narobe ocenil razdaljo in po nesreči je roko potisnil psu naravnost v gobec. Še preden je žival uspela zagristi, je roko izvlekel. Niti opazil ni, da si je na ostrih zobeh prerezal vse kite in da mu je dlan brez moči obvisela z zapestja. Iz neznanega razloga pa si je morski pes premislil, zaplaval do boje, zgrabil nalovljene ribe in odplaval v globino. Takrat pa se je šele začelo... Vrv, s katero je bila boja privezana za Rodneyjev pas, je bila močna in potegnilo ga je v globino. Znašel se je pod vodo in morski pes ga je vlekel za seboj kakor nebogljeno lutko. Ko si je poskušal odpeti pas, je ugotovil, da v roki nima nobene moči, saj takrat še ni vedel, da ima prerezane zapestne kite. Nezadržno ga je vleklo v globino in v tistem trenutku je prvič pomislil na smrt. Takrat pa... Vrvica se je kakor po čudežu pretrgala, verjetno so jo pri prvem ugrizu zobje morskega psa rahlo načeli. Pes je izginil in Rodney se je z zadnjimi močmi znašel na površini. V sodniškem čolnu so napad opazili in že čez nekaj trenutkov je bil na varnem in kmalu zatem na obali.