Nato sva se odpeljala proti Virštanja. V Gubnem sva že s ceste zagledala odkrito hišo. Silva Berk Bevc, ki je ravno prinesla polno škatlo žebljev, je bila še vsa pretresena. »Tu sva bili s hčerko. Začelo je ropotati, se lomiti, ker se nama ni več zdelo varno, sva tekli v klet. Sem mislila, da se cela hiša podira.« Veter je odnesel del strehe ter jo preko nižjega dela odvrgel na bližnji travnik, dnevna in podstrešne sobe so čisto namočene. Največja težava je, da objekta niso imeli niti zavarovanega. Kako bodo pokrili stroške, še ne vedo, na srečo so na pomoč priskočili prijatelji. V Virštanju skoraj ni hiše, pri kateri ne bi manjkalo vsaj nekaj kritine. Pred tamkajšnjo gostilno stoji podprt kozolec, pod katerim so včasih nastopali ansambli. Podrl se je na tam parkiran avtomobil. V Golobinjeku domačini v strahu pred ponovnimi padavinami hitijo prekrivati razpoke v strehah. Na ekipo prostovoljnih gasilcev sva naletela v Kristan Vrhu. S folijo so prekrivali še eno v nizu hiš, ki so ostale brez strehe. »Sploh si ne morem zamisliti, kako je bilo, saj je streho odneslo 200 metrov daleč. Pred štirimi meseci sem namestil novo, zdaj od nje ni ostalo nič. Z ženo naju ni bilo doma …« je razlagal Anton Čokl iz Grlič. Žena je nadaljevala: »… poklicali so naju sosedje, celo noč sva vodo spravljala s podstrešja. Gasilci so objekt že prekrili s folijo, a je še to odneslo. Škoda je ogromna.«