Medtem ko se razvoj pilul uspeha in zdravil za odlaganje menopavze odvija s sprejemljivim tempom, se tehnike izboljševanja zanositvene stopnje pri ženskah, ki jim že zmanjkuje jajčec, razvijajo s hitrostjo, ki osuplja celo strokovnjake s področja plodnosti. Skrb je upravičena predvsem v državah, kot so ZDA, kjer ni neposredne zakonske ureditve oplojevalnih postopkov. V ZDA Uprava za hrano in zdravila strogo nadzira preizkušanje novih zdravil, medtem ko je ureditev glede novih medicinskih tehnologij prepuščena posameznim državam. To vse prevečkrat pomeni, da si mora strokovnjak s področja reprodukcije pridobiti zgolj soglasje svojega bolnika in strokovnega sveta bolnišnice, preden lahko preizkusi neko novo tehniko. Vzemimo na primer prenos citoplazme, skrajno kontroverzni postopek, pri katerem nastajajo otroci, ki prenašajo naprej genetski material treh ljudi. Jacques Cohen in Jason Barritt iz St. Barnabas Medical Centra v New Jerseyju sta bila za svoje delo deležna mednarodnega nasprotovanja. Oploditvenih strokovnjakov ne skrbi nekaj dodatnih genov, ki se skrivajo v mitohondrijih -- celičnih energetskih postajah, ki sestavljajo želatinasto citoplazmo --, ampak predrznost pri uporabi nove tehnike na ljudeh, ne da bi se prepričali, ali v resnici deluje.