Najnovejše nevroznanstvene raziskave gredo v več smeri: na »mikro« področje možganske celice (nevrona), torej električnih lastnosti in genetike, molekularne biologije, biokemije in biofizike; področje sprememb v njihovih »stikih« (sinapse), potovanja impulzov; na »makro« področje nevronskih omrežij, njihovih električnih oscilacij in povezovanja (komunikacije, sodelovanja - verjetno je, da medsebojno povezovanje posredujejo usklajeni električni procesi oziroma koherentni možganski ritmi) med aktivnimi področji možganov in celo v smer »socialne« nevroznanosti, ki preučuje, kako so v naših možganih zakodirani morala, etika oz. medčloveški odnosi. Če se dotaknem še vedno razširjenega mita, da 95 odstotkov možganov ne uporabljamo, naj povem, da je to le stara ljudska vraža, koristi pa le pohlepnim »trgovcem«, ki zato lažje prodajajo »čudežne metode in zelišča«, ki naj bi nam koristila izboljšati možgansko delovanje. Že z evolucijskega stališča pa to sicer ni logično! Ni smiselno in ne bi bilo ekonomično, da bi nek organ, ki porabi relativno veliko glukoze in kisika v telesu, obstal v procesu evolucije, če ne bi bil koristen oz. uporabljan. Glavni dokazi zadnjih let, ko so nastale nove tehnologije slikanja funkcije možganov – npr. funkcijska magnetna resonanca (fMR) - nam razkrivajo, da so pri vsaki malo bolj zapleteni miselni ali gibalni nalogi, pa tudi v stanju navideznega miselnega mirovanja brez pomembnih zunanjih dražljajev (mirovna omrežja), aktivirani zelo široki, razpršeni in mnogi različni deli možganov hkrati, ki potem še sodelujejo, se sinhronizirajo med seboj. Tudi merjenja električnih procesov v možganih kažejo, da so večinoma vsi predeli (seveda na različne načine in različnih jakosti in vzorcev) neprestano aktivni, celo med spanjem. Tudi bolezni živčevja, kot npr. možganska kap, tumorji, lahko okvarijo le majhen del možganov, pa imamo že velik izpad funkcije, torej je vsak »kotiček« možganov še kako pomemben. Zato od omenjenih razširjenih laičnih predstav o možganih drži samo ugotovitev, da imamo vedno še nek potencial, da možgane bolje kvalitativno izkoriščamo s treningom - miselni trening (spominske tehnike, igre, branje, učenje, socialni stiki ipd.) je najboljši ojačevalec funkcije, tako kot pri mišicah dvigovanje uteži. Možgani so kot ogromen vesoljni računalnik ali internet, povezav med nevroni je ogromno in te vzorce lahko z aktivnim psihičnim in zdravim fizičnim življenjskim stilom spreminjamo in ojačujemo (ne pa grobi prostorsko aktivni procent možganov) ter tako posledično kvaliteto delovanja naše kognicije oz. možganov.