Mi trije nad življenjem v domu nismo bili pretirano navdušeni in smo iskali alternativno rešitev. Prenzlauer Berg je bil v tistem času insajderska informacija za vse iskalce stanovanj, tam čarovnija družbenega preobrata še ni čisto izginila. Domačini so trumoma bežali na Zahod, njihova stanovanja so bila prosta, a so bila še vedno polna vseh mogočih reči. Obenem je z Zahoda v to četrt prihajal pravi protival: pankerji, tujci in privrženci Cerkve matere božje, odpiljenci in umetniki preživetja vseh baž. Zasedli so stanovanja, modelne železnice, ki so jih prejšnji stanovalci pustili v stanovanju, so zabrisali v smeti, potrgali tapete in podrli stene. Komunalna stanovanjska uprava je izgubila pregled. Mi trije smo hodili od hiše do hiše in kukali skozi okna. Andrej je postal ponosni lastnik dvosobnega stanovanja na Stargader Straße, z notranjim straniščem in tuškabino. Miša je v Greifenhagener Straße našel prazno stanovanje, ki resda ni imelo veceja in prhe, imelo pa je RFT-jev glasbeni stolp z velikimi zvočniki, kar je tudi mnogo bolj ustrezalo njegovim interesom. Jaz sem se vselil v stanovanje na Lychener Straße. Gospodu Palastu, čigar ime je še pisalo na vratih, se je zelo mudilo. V stanovanju je pustil tako rekoč vse: sveže posteljno perilo, termometer ob oknu, majhen hladilnik, celo zobna pasta je še ležala na kuhinjski mizi. Gospodu Palastu bi se rad nekoliko prepozno za vse to zahvalil. Še posebej sem mu hvaležen za doma narejeni pretočni grelnik, pravo čudo tehnike.