Pismo je pričakovano dvignilo veliko prahu, Rupla je v obtoževanju podprla opozicija, premier Rop pa ga je povabil na informativni pogovor. Nekaj podobnega je storil že pred meseci, ko je Rupel v enem izmed svojih prispevkov retorično zapisal, da ne ve, kdo ga preganja, vlada ali »vlada v vladi zoper vlado«. Po pogovoru z Ropom je Rupel napisal še eno pismo, takšno, ki naj bi pojasnilo vsebino prvega. Pismo je na prvi pogled videti kot opravičilo in Ruplov umik, vendar ga Rupel ne razume na takšen način, kot ga morda razume Rop. Po podrobnem branju je tudi jasno, zakaj. Podobno kot v prvem pismu se namreč tudi v drugem pojavijo iste teme in ista retorika. Rupel zavrača očitke, da bi z nasprotovanjem izvolitve Zdenke Cerar nasprotoval lastni stranki, liberalna demokracija naj bi bila namreč moderna, odprta in sredinska stranka, v kateri je dopustno izražanje različnih stališč. S pismom naj bi zgolj na oseben način izrazil svoje zadržke do Zdenke Cerar. Vodila naj bi ga »misel na reakcijo v tujini«. »Res sem poslancem na kratko omenil tudi svojo negativno izkušnjo s tožilko, ki se je pred časom udeležila spodkopavanja mojega dela in mesta v vladi. Kampanjo zoper mene so v tujini razumeli kot napoved drugačne zunanje politike od tiste, ki je Slovenijo od socialistične republike pripeljala v družbo najuglednejših držav sveta«. Kako prosim? Pravni postopek zoper Rupla naj bi v tujini vzbujal skrb, da se Slovenija vrača na pot socialistične revolucije. V kateri tujini, ali tisti, ki se ravno ne pretegne ob političnih manipulacijah z 18.000 ljudmi? Afera diplomatska akademija recimo sploh ni bila omenjena v poročilu o spoštovanju človekovih pravic v Sloveniji, ki so ga napisali naravni Ruplovi zavezniki z one strani ocena. Je pa bil recimo omenjen medijski šov, ki sta si ga policija in tožilstvo privoščila ob priprtju koprskega župana.