Volitve so za nami. Predvolilna kampanja je bila tokrat nerazumljivo dolga in naporna. V Borovnici je po osmih letih ponovno zmagal g. Ocepek. Za nekatere je bilo to presenetljivo, vendar le, če dovolj ne poznamo borovniške politike. Pri tem je bila najbolj presenetljiva podpora dosedanjega župana g. Močnika. Njegova mreža, ki jo je pletel skozi oba mandata, je pokazala svojo moč. Kakšno je sicer njegovo mnenje o izvoljenem županu, pa je povedal leta 2002, ko je v svoj predvolilni letak za takratni 2. krog volitev o g. Ocepku zapisal takole: cit. »Situacija kakršna je, je plod razmišljanja nekaterih volivcev. Kot kaže se vračamo v stare čase. Vsak ima seveda možnost kandidature za župana, vendar je pri tem potrebna kritična presoja. Mislim, da si moj protikandidat z nekaterimi aktivnostmi v preteklosti, ni zaslužil ponovne kandidature. Ob nekatere stvari, so se pred leti, v negativni smeri, odzvali celo mediji.« konec cit. Tako mnenje pa ga ni odvrnilo od sklepa, da po 1. krogu, ko je izpadla njegova favoritka, podpre katerega koli kandidata, saj za nič na svetu nisem smel zmagati jaz. Njegova želja po obračunu z menoj je bila prevelika in uspel je. Lahko bi celo rekel, da je v Borovnici zmagal še tretjič. Upam, da je njemu in še nekaterim gospodom končno odleglo in bodo nehali z lažmi in konstrukti, ki jih o meni širijo že vse od prvih volitev v samostojni Sloveniji naprej. Ali pa bo to dobro za Borovnico, bo pokazal čas, v tem trenutku to ni bilo pomembno. G. Močnik je vseh osem let igral vlogo žrtve občinskega sveta in koalicije, ki sem jo vodil. Verjetno pa sem edina žrtev njegove ne prav uspešne županske kariere prav jaz. Borovnica je v teh letih namreč zaostala v vseh pogledih, in to so mi ljudje tudi očitali. V zadnjem mandatu, razen adaptacije osnovne šole, za katero pa je bilo porabljenega bistveno preveč denarja, ni kaj pokazati. Prav ta obračun in želja po spremembi nekaterih, z večino sprejetih sklepov v občinskem svetu, ki mu niso bili po volji in jih je preprosto ignoriral (lokacija knjižnice in mrliške vežice, projekt biomase…), ga je vodilo k odločni akciji. Omenjeno mrežo sestavlja SDS, ki že v 1. krogu ni izbirala tudi najbolj umazanih sredstev proti meni. Mnogi sicer težko razumejo, da je ta stranka podprla kandidata iz SD. Tudi v Borovnici so v minulih 15 letih prav člani SDS najbolj pljuvali po njej kot stranki kontinuitete in ljudi, ki so krivi za vse slabo v slovenski polpretekli zgodovini. Spomnimo se samo člankov v Našem časopisu, ki jih je v nadaljevanjih objavljal sedanji svetnik in občinski dopisnik. Tu je še neodvisna lista Zarja, ki jo pomagal ustanoviti tudi g. Močnik, del Društva upokojencev s svojo predsednico in kulturni protagonisti iz nekaterih drugih strank. Najuspešnejša je bila kampanja v Kotih, kjer me je g. Močnik v minulem obdobju najbolj očrnil, ne da bi jaz sploh vedel, zakaj, po novem pa tudi na Dolu in Lazih, kjer je bilo sicer doslej moje najboljše volišče. K zmagi g. Ocepka tako ni prispevala le njegova predvolilna kampanja, ki je bila še posebno zadnji teden tudi precej umazana, saj so moje plakate packali, jih trgali in podirali panoje, rdeči pa so ostali nedotaknjeni. Proti takim ljudem in tistim, ki so od šanka do šanka trosili laži, se nisem mogel uspešno boriti. Še manj pa sem se mogel boriti proti že omenjeni mreži, ki je zadnja dva dni pred volitvami med ljudi širila dve veliki laži, za kar sem izvedel šele v teh dneh in nisem mogel reagirati pravočasno. Poleg tega si nekateri, ki bi morali na pragu svojega poštenja največ pomesti, še po volitvah dovoljujejo po gostilnah izmišljati o meni take stvari, da bom moral za zaščito svojega imena verjetno seči tudi pravnih sredstvih. Sam sem kampanjo po mnenju mnogih vodil preveč korektno, saj proti kandidatu nisem uporabljal niti javno znanih resnic o njegovem početju v preteklosti, kaj šele, da bi širil laži. Za seboj tudi nisem imel stranke z dolgo tradicijo in veliko denarja, jaz sem moral vse plačati sam. Opravičujem se sicer pravim Ocepkovim volivcem, ki jih je kar nekaj, vendar pa sem prepričan, da jih brez pomoči mreže, ki je delovala poslušno in brezhibno, ne bi bilo dovolj za njegovo zmago. Morda pa je res, da nisem pravi politik za borovniške razmere, kot mi je dejal prijatelj, ker sem preveč iskren in menda premalo govorim. Nisem namreč vešč manipulacij z ljudmi, niti nisem populistični ljudski človek. Manj govorjenja sem nameraval nadomestiti z več dela. Očitno pa je, da pri teh volitvah moj program, dobro poznavanje problemov in dejstvo, da sem bil pripravljen veliko in pošteno delati, ni pomenilo prav veliko ali skoraj nič. So pa v tem povolilnem obdobju tudi mnenja, da sem glede na zmago v 1. krogu moralni zmagovalec volitev, kajti takrat so ljudje lahko izbirali med 6 kandidati, prejel pa sem precej več glasov kot sedaj izvoljeni župan. Drugi krog je tako ena sama velika manipulacija in strankarske kupčije, kar se je dogajalo tudi drugje po Sloveniji. Očitno je v ljudeh veliko zatajevanih frustracij, ki izbruhnejo ob takih priložnostih. To sicer nič ne spremeni, meni pa je žal le, da mi ni dana priložnost dokazati, da se bi v Borovnici lahko naredilo veliko več, kot je bilo storjeno doslej. Na koncu mi ostane le še, da se najiskreneje zahvalim mnogim ljudem, članom liste, sosedom in še posebno prijateljem, ki so mi veliko pomagali, me vzpodbujali, hrabrili in bili z menoj tudi v nedeljo po volitvah. Vsem volivcem in volivkam, ki ste še enkrat šli na volišče in niste zapadli propagandnemu stroju, ki je neusmiljeno mlel, se iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje. Verjeli ste, da bi bilo v Borovnici lahko in bi moralo biti bolje. Življenje gre naprej. Meni pa kot ostaja kot sporočilo teh volitev SMS, ki sem ga prejel od uglednega občana takoj po znanih rezultatih: »Franjo, glavo pokonci, v Borovnici smo dobili župana, kot si ga očitno zaslužimo.« Jaz pa dodajam, da imajo volivci menda vedno prav in jaz bom to spoštoval. Franjo Modrijan