V okviru sodišča delujejo telesa za reševanje sporov glede raziskovanja in izkoriščanja morskega dna, glede ribolova, glede morskega okolja in telo za reševanje sporov po hitrem postopku. Na zahtevo strank v sporu lahko sodišče oblikuje tudi tako imenovano ad hoc telo, ki rešuje posamezen spor. Sodnike v takem sporu določijo izmed sodnikov sodišča same stranke v sporu. Predstavnik sodišča Robert H. van Dijk je pojasnil, da je mednarodni tribunal v Hamburgu doslej obravnaval in zaključil le dva primera. Prvi primer tega sodišča je bil zaseg ladje Saiga, ki so jo gvinejske oblasti zadržale v enem izmed svojih pristanišč s posadko vred. Sicer pa to sodišče deluje v okviru OZN. Njegov odnos z OZN ureja sporazum o sodelovanju in odnosih med OZN in mednarodnim tribunalom, ki ga je sprejela generalna skupščina na 25. zasedanju. Na zasedanjih generalne skupščine ima tribunal status opazovalca. Mednarodni tribunal za pomorsko pravo je torej del sistema za mirno reševanje mednarodnih sporov, temelječega na ustanovni listini OZN. Financiranje poteka iz prispevkov podpisnic konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu, to pa je doslej podpisalo 131 držav. Stroške pravnih zastopnikov, drugih strokovnih in administrativnih storitev poravnajo v celoti države udeleženke v sporu, je povedal Robert H. van Dijk.