Vsaj deset slovenskih parov je v zadnjih letih otroke posvojilo iz Makedonije. Med srečneži sta tudi 35-letna Neli Orehek in njen dve leti starejši mož. "Za posvojitev sva se odločila po mučnem in neuspešnem zdravljenju neplodnosti. Predložiti sva morala dokazila o slovenskem državljanstvu, o tem, da nisva bila nikoli kaznovana, da nama ni bila odvzeta roditeljska pravica, da sva zdravstveno primerna in da sva poročena. Poleg tega sva morala predložiti tudi dokumentacijo o svojem finančnem stanju in pri psihologu opraviti osebnostni test," pravi Orehkova, ki jo je pri preverjanju v slabo voljo spravilo predvsem pričakovanje socialnih delavcev, da naj bi bili posvojitelji idealni. Ko sta prestala vse ovire, so ju poslali domov na čakanje. Za kako dolgo, jima ni znal povedati nihče. Ko sta že skoraj obupala, so jima prijatelji povedali za možnost posvojitve iz Makedonije. "Takoj sem šla k Rozmanovi na ministrstvo za delo, ki je trdila, da posvojitev iz tujine ni mogoča, ker nimamo podpisane konvencije. Še več. Zadevo je argumentirala z besedami, da tudi črnca iz Afrike ni dobro iztrgati iz domačega okolja, ampak da naj bi se pri otrocih poskušali ohraniti isto kulturno okolje, jezik, veroizpoved in podobno. Vse to naj bi po njenem ne govorilo v prid mednarodnih posvojitvam. Kakšna neumnost! Dvomim, da črnski potomci v Sloveniji pogrešajo štirideset stopinj Celzija in muhe." Ker je bilo očitno, da ju slovenska država ne namerava podpreti, sta se osebno odpravila na center za socialno delo v Skopje. Oddala sta prošnjo, se pogovorila s slovensko veleposlanico Jožico Puhar in se vrnila domov. Čez nekaj mesecev so ju Makedonci obvestili, da ju čaka 11-mesečni fantek. Vzela sta ga brez obotavljanja. Julija letos bo Jan David star dve leti. Če Orehkova ne bi bila dovolj vztrajna in iznajdljiva, bi na otroka zelo verjetno čakala še danes.