Konvencija je stopila v veljavi samo v državah, ki so jo ratificirale in se s tem zavezale, da bodo prepovedale uporabo, proizvodnjo in skladiščenje protipehotnih min ter da bodo v štirih letih uničile obstoječe zaloge, v desetih pa razminirale vsa minska polja. Med državami, ki so konvencijo ratificirale, so tudi BiH, Makedonija in Hrvaška. Ameriški predsednik Clinton konvencije ni podpisal zaradi ocene, da varnosti ameriških enot v Južni Koreji brez minskih polj ne bi mogli zagotoviti, zaradi njegove zavrnitve pa tudi ni veliko upanja, da bi konvencijo podpisali že omenjeni Rusija in Kitajska ter Indija, Irak, Iran ali Izrael. Sicer pa so podpis konvencije proslavili tudi na sedežu Združenih narodov, kjer se je državni sekretar pridružil somišljenikom po svetu z zvonenjem zvonca, ki je oznanil začetek njene veljave.