začetku decembra lani je skoraj sto držav sveta, med njimi tudi Slovenija, v Oslu podpisalo mednarodno Konvencijo o prepovedi kasetnega streliva. Po pričakovanjih so države glavne proizvajalke omenjene vrste streliva (ZDA, Ruska federacija, LR Kitajska, Izrael, Indija, Pakistan...) podpis konvencije zavrnile. Konvencija, ki prepoveduje proizvodnjo, uporabo, skladiščenje in prodajo kasetnega streliva, je bila uradno sicer sprejeta že 30. maja leta 2008 na konferenci v Dublinu. Kasetno strelivo, ki so ga prvič uporabili med 2. svetovno vojno Nemci, je najbolj pogosto prisotno v obliki letalskih bomb ter artilerijskih in letalskih raket ter je izredno nevarno strelivo z velikim površinskim učinkom, ki ne omogoča diskriminacije pri delovanju po ciljih. Kasetno strelivo se po zunanjem videzu ne razlikuje od konvencionalnega streliva, vendar v svojem telesu skriva od več sto do nekaj tisoč manjših »bombic«, ki se ob uporabi razpršijo na precej veliki površini. Te bombice se lahko aktivirajo v zraku, ob stiku s ciljem ali pa preprosto aktivirane kot mine obležijo na razpršenem območju in kot takšne še dolgo časa predstavljajo resno grožnjo predvsem civilnemu prebivalstvu. Po učinku so lahko protipehotne, protioklepne, prebojne (npr. za uničevanje vzletno – pristajalnih stez) in zažigalne. Med najbolj s kasetnim strelivom prizadete države sveta danes sodijo Afganistan, Čečenija, Irak, Laos, Libanon in Vietnam, čeprav so z njim vsaj delno prizadete skoraj vse države, kjer so potekali oboroženi spopadi v drugi polovici 20. in v začetku 21. stoletja. (Drago Dakič Prelc, foto: OZN)