Sam s komunistično dediščino in starimi miselnimi vzorci, kot zdaj pravijo, nimam posebnih problemov. Verjamem pa, da jih kdo, ki je »verjel« v nekonfliktnost interesov pri samoupravnih sporazumih in drugo nesmiselno navlako, zdaj ima, ko pripoveduje o raznih derivatih, investicijskih skladih in podobni navlaki zdajšnje dobe. A to je njegov problem; profesorja, ki zdaj trdi, da je marksist, bi bil vesel; šlo bi za poštenjaka. No, motijo me velike socialne razlike pri nas. Te niso nastale toliko s samo privatno lastnino kot z izločitvijo dela ljudi, ki so se v tranziciji dobro znašli in ki jim ni prav nič nerodno govoriti o delovni sili. Pa še, veliko tega, kar se zdaj dogaja v svetu, posebno v finančnem svetu, se da pojasniti z Marxovimi nauki ali pa z deli Hilferdinga, ki je pisal o tem, kako bo finančni kapital obvladal svet. Da pa se nagibam k marksizmu, sem Demokraciji rekel bolj, ker so nekega profesorja zmerjali z marksistom.