Vijoličasti plodovi značilne jajčaste oblike so prijetni že na pogled, še bolj pa, ko jih okusno pripravljene postavimo na mizo. Jajčevci ali melancani so resnično okusen dar vročega poletja, saj so tipična sredozemska rastlina, v najožjem sorodstvu s papriko in paradižnikom. Najverjetneje izvira iz Indije, kjer so ga gojili že pred 3000 leti. Mnogo let kasneje so si ga upali poskusiti Arabci, saj je v Evropi še pozno v srednji vek veljalo prepričanje, da gre za zelo strupeno rastlino. V Evropi so ga prvič opisovali v 13. stol., ko so ga italijanski trgovci uvozili z Orienta in do konca 15. stol. so ga gojili le kot okrasno rastlino. Prvotni plodovi so bili slonokoščene barve in ker so bili podobni jajcu, so jih imenovali jajčevci.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Vijoličasti vijoličast splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
plodovi plod samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
značilne značilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
jajčaste jajčast splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
oblike oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
prijetni prijeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
že že členek
na na predlog; tožilnik
pogled pogled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
še še členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
pa pa priredni veznik
ko ko podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
okusno okusno splošni prislov; nedoločena stopnja
pripravljene pripravljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
postavimo postaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
mizo miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Jajčevci jajčevec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
melancani melancana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
resnično resnično splošni prislov; nedoločena stopnja
okusen okusen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
dar dar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
vročega vroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
poletja poletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
saj saj priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tipična tipičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
sredozemska sredozemski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
rastlina rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
najožjem ozek splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, mestnik
sorodstvu sorodstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
s z predlog; orodnik
papriko paprika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
paradižnikom paradižnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Najverjetneje verjetno splošni prislov; presežnik
izvira izvirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
Indije Indija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kjer kjer podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
gojili gojiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
že že členek
pred pred predlog; orodnik
3000 3000 glavni števnik; arabski zapis
leti leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
Mnogo mnogo splošni prislov; nedoločena stopnja
let leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
kasneje kasno splošni prislov; primernik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
upali upati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
poskusiti poskusiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Arabci Arabec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
saj saj priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
Evropi Evropa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
še še členek
pozno pozno splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; tožilnik
srednji srednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
vek vek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
veljalo veljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
prepričanje prepričanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
strupeno strupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
rastlino rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
V v predlog; mestnik
Evropi Evropa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
prvič prvič splošni prislov; nedoločena stopnja
opisovali opisovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
13. 13. vrstilni števnik; arabski zapis
stol. stol. okrajšava
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
italijanski italijanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
trgovci trgovec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
uvozili uvoziti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; rodilnik
Orienta Orient samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
do do predlog; rodilnik
konca konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
15. 15. vrstilni števnik; arabski zapis
stol. stol. okrajšava
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
gojili gojiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
le le členek
kot kot podredni veznik
okrasno okrasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
rastlino rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Prvotni prvoten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
plodovi plod samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
slonokoščene slonokoščen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
barve barva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
podobni podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
jajcu jajce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
imenovali imenovati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
jajčevci jajčevec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: Dolenjski list
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dolenjski list
avtor: neznani novinar