Tajska me je z vsemi svojimi čari prevzela, priznam. Prijazni, strpni ljudje, čudovito podnebje, barvita narava, zanimiva preteklost, vidna iz ruševin številnih templjev in globoko zasidranih tradicionalnih korenin, ter kontroverzna sedanjost, ki vse to povzema. Vtisa niso uničile niti številne policijske zapore na cestah proti severu države, ki so del odločne akcije oblasti v uničenju donosnih in široko razvejenih ilegalnih poslov z mamili, ki so še posebno v Zlatem trikotniku, tromeji Mjanmara, Laosa in Tajske, stalnica. Prav tako smo imeli srečo z vodniki in s šoferji. Veliko je sleparjev in ilegalnih turističnih vodnikov (oblasti so vpeljale posebne certifikate oziroma izkaznice za turistične vodnike ravno zaradi njih), ki, premazani z vsemi žavbami, iz turistov, oboroženih s knjižico Lonely Planeta ter polnih pričakovanj in navdušenja, ob širokem nasmehu ustrežljivih Tajcev izmolzejo zadnji kovanec. Tako je po pripovedovanju našega vodnika Nukoona ostal razočaran in opeharjen nemški turist, ki si je hotel privoščiti svileno obleko, sešito čez noč v enem številnih bangkoških butikov. Zavil je v prvega, v katerega ga je zvabil gostobesedni prodajalec s podmazanim jezikom. V svoji blaženi naivnosti je plačal vnaprej, ko pa je naslednji dan prišel po svojo novo »a'la Armani« krojeno obleko, se mu je čeljust povesila do tal, ko je začudeno obstal pred hermetično zaprto trgovino, ki je niso odprli niti v naslednjih dneh.