Pri usklajenosti sredstev in virov podjetja govorimo o tem, da imajo sredstva in obveznosti enake postavke vezane na obrestno mero. Na primer: podjetje ima naložbo v obveznicah z obrestno mero euribor + 2 %, hkrati pa ima najeto posojilo v enaki vrednosti kot tudi po enaki obrestni meri. Vpliv spremembe obrestne mere vpliva na sredstva enako kot na obveznosti, zato se vpliv izniči - kolikor se na primer povečajo stroški financiranja, toliko se poveča vrednost naložbe. Seveda pa je treba pri tem paziti, saj je kljub enaki dospelosti obveznosti in sredstev podjetje še zmeraj izpostavljeno tveganju spremembe obrestnih mer, in sicer v primeru različno pogostega izplačevanja obresti . Za popolno izognitev tveganju obrestnih mer je treba namesto dospelosti upoštevati trajanje , ki pa poleg izplačila glavnice upošteva tudi časovno razporeditev izplačevanja obresti, opredeljeno pa je kot povprečni čas, v katerem bodo plačila, izhajajoča iz obveznosti, plačana. Razkorak trajanja pomeni razliko med trajanjem naložbe ter trajanjem obveznosti. - Sredstva in viri so neusklajena, obrestna mera pa je spremenljiva Pri neusklajenosti sredstev in virov podjetja govorimo o tem, da imajo sredstva in obveznosti različne postavke, vezane na obrestno mero. Na primer: podjetje ima naložbo v obveznicah z obrestno mero euribor + 2 %, hkrati pa ima najeto posojilo v večji vrednosti kot tudi po višji obrestni meri - recimo libor + 4 %. Vpliv spremembe obrestne mere vpliva na sredstva različno kot na obveznosti, zato ima vpliv spremembe obrestne mere učinek na poslovni izid . Če se obrestna mera poveča, je strošek financiranja višji kot prirast vrednosti sredstev. Podobno je tudi pri različnih ročnostih, saj se tržna vrednost dolgoročnih obveznosti ali sredstev bistveno bolj odziva na spremembo obrestnih mer kot kratkoročne obveznosti ali sredstva. - Sredstva in viri imajo fiksno obrestno mero Pri fiksni obrestni meri spremembe obrestnih mer ne vplivajo, če podjetje drži svoje obveznosti ter sredstva do zapadlosti. Tveganje je možno le, če mora podjetje predčasno prodati (kar lahko na različne stopnje obrestnih mer iztrži/poplača različno vrednost) ali pa da se po zapadlosti sredstev in obveznosti sreča s povsem drugačnimi stopnjami obrestnih mer, ki vplivajo na različne ravni financiranja in investiranja. Torej se »problem« obrestnega tveganja skriva predvsem v neujemanju sredstev in obveznosti, in sicer predvsem v ročnosti , zato lahko znotraj obrestnega tveganja govori še o dveh tveganjih: - Tveganje refinanciranja Pojavi se, kadar je ročnost sredstev relativno daljša od ročnosti obveznosti, zato je možno, da bodo stroški novih virov višji, od obstoječih naložb. Na primer: podjetje vrne kredit, ki si ga je sposodilo pri banki dve leti nazaj. Recimo, da so bile takrat obrestne mere nižje kot danes, kar pomeni, da bo pri ponovnega najemu kredita danes moralo plačati več, kot pa je plačevalo minuli dve leti. - Tveganje reinvestiranja Pojavi se, kadar je ročnost sredstev relativno krajša od ročnosti obveznosti, zato je možno, da bodo donosi novih naložb nižji od stroškov obstoječih virov. Podobno kot pri predhodnem tveganju, le da je tokrat obrnjeno. Poleg omenjenih tveganj je problem obrestnega tveganja tudi v tem, da sprememba obrestnih mer vpliva na tržno vrednost sredstev in obveznosti. Zato je problem, če ima podjetje sredstva z daljšim dospetjem kot obveznosti, saj bi morebitno povišanje obrestnih mer tržno vrednost sredstev znižalo bolj kot pa tržno vrednost obveznosti. Ker večina podjetij ter podjetnikov nastopa predvsem v vlogi posojilojemalcev , je vpliv tveganja obrestnih mer predvsem v obliki povišanja stroškov financiranja v sklopu višjih obrestnih mer. Na primer: podjetnik najame 100 milijonov tolarjev vredno posojilo, ki ga mora odplačati v naslednjih 10 letih. Posojilo ima spremenljivo obrestno mero. Ob najemu posojila so obrestne mere nizke, zato v prvih letih plačuje na primer samo 5 % letno obrestno mero (5 milijone tolarjev letno), ob nenadnem povišanju obrestnih mer, pa se ta obrestna mera povzpne na 8 % (8 milijonov tolarjev letno). Opazimo lahko, da se stroški povečajo za 60 odstotkov , kar lahko resno ogrozi uspešno poslovanje podjetnika. Zato je smiselno, da obrestno tveganje minimiramo, kolikor je le možno. Kako zmanjšati tveganje zaradi zvišanja obrestnih mer Trenutno se v Evropi pojavljajo znaki, da bi se lahko obrestne mere povišale , in ker prevzemamo usodo evra, bodo podobni premiki oplazili tudi nas. Če pogledamo graf gibanja obrestnih mer, lahko opazimo, da smo v zadnjih letih zaznali postopen padec, ki pa se bo po vsej verjetnosti kmalu končal. Zato trenutno najemanje kreditov po spremenljivi obrestni meri skriva zanko, saj bi lahko čez dve leti imeli višje obrestne mere, s tem pa bi bili tudi stroški obresti višji. Da se temu izognemo, je smiselno obrestno tveganje minimirati . To je možno naredi s pomočjo obrestnih izvedenih finančnih instrumentov . Z njimi je mogoče omejiti gibanje določenih obrestnih mer, uskladiti obrestno občutljiva sredstva in obveznosti oziroma preoblikovati posamezne oblike plačila obresti v drugo. Osnovni instrumenti, ki so nam na voljo, so: - obrestne opcije, - finančno terminske pogodbe na obrestno mero, - terminski posli na obrestno mero, - obrestne zamenjave in - obrestne kapice oziroma obrestne ovratnice. Kot povedano, omenjeni instrumenti omogočajo, da se obrestno mero fiksira ali pa jo spremni v sprejemljivo obliko. Pri obrestnih zamenjavah lahko podjetje zamenja spremenljivo obrestno mero za ponujeno fiksno obrestno mero. To pomeni, da se podjetje z banko dogovori, da z banko zamenja obveznosti in sicer svoje obveznosti, ki so vezane na spremenljivo obrestno mero, zamenja z obveznostmi, ki so vezane na fiksno obrestno mero. Za to menjavo banki seveda nekaj plača (pogosto je ponujena fiksna obrestna mera višja od trenutne tržne), a po drugi strani se obveznost podjetja ne spreminja z morebitno spremembo obrestne mere. Kot primer lahko opišemo podjetnika, ki je najel posojilo v znesku 100 milijonov tolarjev, zanj pa plačuje LIBOR + 3 %. Banka mu ponudi zamenjavo (v finančnem svetu se uporablja kar angleška beseda »swap«), in sicer, da svojo obveznost zamenja za fiksno plačevanje 8 % na leto. Torej podjetnika ne skrbi morebiten dvig obrestnih mer, saj je z banko zmenjen, da plačuje fiksne obresti . Seveda pri tem podjetnik tudi tvega , saj se odpove prihrankom, ki bi nastali, če bi se obrestna mera znižala . V tem primeru podjetnik ne bi nič prihranil, saj, kot že rečeno, plačuje banki po fiksni obrestni meri. Obrestno tveganje je torej žal prisotno pri vseh podjetjih, na srečo pa obstajajo različni prijemi, ki podjetniku omogočajo zmanjšanje tega tveganja.