Ressel je živel in izumljal v času, ko so namesto poznejših patentov podeljevali privilegije: od okoli 50 omenjenih in vsaj 30 bolje poznanih izumov je dosegel takšno avtorsko zaščito za deset izumov, največ v prvem desetletju te svoje dejavnosti. V dvajsetih letih 19. stoletja je uveljavil privilegije za plovbo ladij proti rečnemu toku, tako da je tok poganjal lopatičasto kolo, ta pa preko mehaničnega prenosa pogonsko kolo, ki se je zajedalo v rečno dno. Njegov drugi tovrstni izum je bil ladijski vijak na osnovi Arhimedovega vijaka, za katerega so mu podelili privilegij leta 1827. V tem času je izumil tudi stiskalnici za kovinske izdelke in za iztiskanje mošta in olja, pa valjčni mlin in postopek za ekstrakcijo barvil. Inovativno se je ukvarjal s pnevmatičnimi napravami, poskusi za izboljšave parnega stroja, izumljal je posebne vrste busole. Čeprav so te vrste naprave poznali že dolgo prej, je izumil tudi valjčni in kroglični ležaj. Posebnež med njegovimi izumi iz tega prvega desetletja je načrt za gledališki oder, na katerem bi mehanika omogočala hitro menjavo prizorišč, celotna konstrukcija pa izreden globinski učinek.