uveljavljanje stroge discipline z nadziranjem in preverjanjem. LévyBruhl priznava, da je disciplina potrebna, saj lahko z njeno pomočjo zatremo vselej živo nagnjenje, da bi del mistične izkušnje obravnavali, kakor da je realna in edina pozitivna. Zaradi te »prisile« in »nasilja« pa je ugodje toliko »sladostrastnejše«, kadar lahko za trenutek pozabimo na razum in prisluhnemo bajkam ter pravljicam in se za kratek čas prestavimo »v držo prednikov«.55 Takrat pred nami spet oživi skrivnostni in begavi svet pradavnih mitov. »Kadar so mi pripovedovali pravljico o Oslovski koži, sem izredno užival«: to so zadnje besede iz Prvotne mitologije, ki je poskusila z novimi očmi pogledati na mite v manj razvitih družbah.56 Kultivirana mitologija zasluži svoje ime. Kot mejno področje med veliko »razjasnitvijo«, ki je prinesla odkritje ideje in mistično izkušnjo v mitski pripovedi, je Heziodova in Platonova Grčija tudi domovina mejne vednosti, lógos, ki govori o mŷthos, katerega model so domačini tako dobro oblikovali, tako spretno zgradili, da se zdi nemogoče, da bi se mu lahko odrekli, pa če bi si še tako prizadevali. To nam dokazuje Lévy-Bruhl. S tem ko je kultivirano mitologijo postavil ob primitivno, ji je zastavil vprašanje o mitskem »besedilu«, kakršno se skriva pod idejo o mitu, ki naj ne bi bil enak za nas in za Papuance. Pa tudi s tem ko se je poskusil odlepiti od Grkov – kar Louis Bréhier pozdravlja57 – ko je odklonil tisti interpretativni postopek, ki je bil običajen od Ksenofana naprej, da bi namreč mentaliteto drugih omejil na stanje iluzije, kar je pozneje razum tudi zavrgel. Silna lucidnost, ki pa se sama obsodi na neuspeh, brž ko Grkom podeli privilegij avtonomnega mitološkega prostora, urejenega po njihovem lastnem modelu; in v primerjavi s tem je Lévy-Bruhlova mistika odmerjena. Ko Louis Bréhier opozarja na izvirnost Lévy- Bruhlove izbire strukture namesto geneze in