Toda tudi kritiki göttingenske učenosti niso počivali. Francoski princ Louis de Broglie (princ je bil v resnici njegov brat, je bil pa Louis zato nekakšen princ fizike) je prišel na nenavadno zamisel: če se svetloba, ki je valovanje, v določenih okoliščinah obnaša kot delci, fotoni, se morda tudi delci mase v posebnih okoliščinah obnašajo kot valovanje. Nikoli ni bil zelo natančen, kaj s tem misli, bil pa je očitno dovolj prepričljiv, da je s svojo zamislijo očaral Einsteina, ki je bil tedaj v fiziki že avtoriteta z znatno težo. Očarani Einstein je torej priporočil, da princu podelijo doktorat znanosti. Matematično pa je zamisel utelesil Avstrijec Erwin Schrödinger. Kupil je par sijajnih bisernih uhanov in za božične praznike leta 1925 s svojo staro prijateljico odšel na počitnice v smučarsko letovišče Arosa, medtem ko je njegova žena pač morala ostati doma. V času, ko se ni ukvarjal s prijateljico, je Schrödinger prinčevim zamislim dal matematično obliko. Ta se danes imenuje valovna mehanika.