Čeprav so podatki o izseljencih iz monarhije pomanjkljivi, lahko iz statistike gibanja prebivalstva Kranjske razberemo Cf. op. 12 v Uvodu., da se je v letih med 1890 in 1898 izselilo na leto v povprečju 1.500 ljudi, okoli leta 1900 se je ta številka povečala na 2.000 ljudi na leto, po letu 1900 pa se je na leto izselilo v povprečju 3.500 Kranjcev in Kranjic. Uratnik navaja za čas med letoma 1870 in 1910 101.050 izseljenih oseb s Kranjske in na str. 62 dodaja: "Absolutni padec prebivalstva izkazuje črnomeljski okraj. Med podeželjskimi okraji, ki nimajo industrije, je izseljevanje najmanjše iz okrajev z razvitim vinogradništvom."; Filip Uratnik, Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije, CZ, Ljubljana, 1930, str. 60-62; odslej: Filip Uratnik, Prebivalstvo. Med izseljenci z dežele so praviloma prevladovali moški, približno razmerje govori o dveh izseljenih Kranjcih na eno izseljeno Kranjico (1.7 : 1). Za ženske je bila na splošno res značilna pogostejša mobilnost, vendar je bila le-ta, če jo primerjamo z moško časovno in prostorsko daljšo in širšo mobilnostjo, najpogosteje omejena tako na manjše razdalje kakor na krajše časovne intervale. "..., it may be confidently declared that woman is a greater migrant than man - only she travels shorter distances. In considering the sex of city population, we shall see that the excess of women among the immigrants is one of the causes of the general surplus of women in cities, which exceeds that of the rural districts.", Weber Ferrin, The Growth of Cities, str. 276.