Mestece Trinidad se mi je ob lanskem potovanju po Kubi posebej vtisnilo v spomin s svojo ohranjeno kolonialno arhitekturo in ljudmi, ki so prisrčni, topli, radovedni kot otroci. Letos sem jim prinesla našo revijo Jano z reportažo o njih. Skupina fantov pred tržnico, ki je igrala v teh krajih priljubljene domine, si jo je podajala iz rok v roke, se smejala, komentirala fotografije in seveda hotela vedeti, kaj sem zapisala, od kod sem. No, povedali so tudi, da je stara gospa na prvi strani reportaže že pokojna in da je, na žalost, nesrečno umrl tudi fant s fotografije, ki sem ga bila fotografirala, ko je šahiral na ulici. »Padel je s strehe, ki so jo morali prekriti po divjanju orkana pred nekaj tedni,« so mi razložili. Novica je hitro obšla tržnico in ko sem Jano prinesla pokazat še trgovcu Juliu, ki mi je lani prodal črne korale, je ta že vse vedel in mi je v zahvalo podaril zapestnico iz pisanih semen. V pogovoru mi je potožil, da je letos malo tujih turistov, zato je opustil trgovanje s koralami, ki je uradno prepovedano, a so se ga zdaj lotili domala vsi prodajalci nakita na tej tržnici. No, to kaže, kako strogi Castrov režim popušča.