šele, preden so jo podarili kralju. Ta nenavadna solnica, sestavljena iz sedmih ločenih shramb, je bila najveličastnejši predmet te vrste v kraljevi zbirki in so jo uporabljali ob prav posebnih priložnostih, kot so na primer banketi. V Towerju so jo na ogled postavili že na začetku 18. stoletja. A to ni bilo edino darilo, ki ga je dobil kralj, potem ko se je po državljanski vojni vrnil na prestol. Mesto Plymouth mu je, na primer, podarilo dekorativni zlati vodnjak, visok 77 centimetrov. Skoraj toliko, 76,2 centimetra, je visoka vinska cisterna iz leta 1829, ki v premeru meri več kot en meter. Tako ni presenetljivo, da je težka kar 248 kilogramov in je najtežji kos kraljevega zlatega namiznega posodja. Veliko bovlo za punč, kakor ji tudi pravijo, je naročil kralj Jurij IV. leta 1829, a so jo izdelali šele po njegovi smrti, leta 1830. Tako jo je prvič uporabil njegov brat Viljem IV. na svoj rojstni dan. Udeleženec večerje je tedaj ugotovil: »Vso to posodo je naročil pokojni kralj in je ni nikoli uporabljal; bilo mu je v veselje naročati to, kar je ljudstvo moralo plačati.« Čeprav je bila narejena za hlajenje vina, so jo pozneje uporabljali za kuhano vino. Cisterna je veličastna, a tako velika, da jo je nekdo opisal: »... bolj podobna banji kot čemurkoli drugemu ...« Velika bovla za punč je skupaj z drugimi kraljevimi dragocenostmi spravljena v Towerju. Dragocenosti so se kar nekajkrat selile iz ene zavarovane zgradbe v drugo, nikoli pa niso uradno razkrili, kje so bile med drugo svetovno vojno. Vemo pa, kaj se je zgodilo leta 1671. Irec Thomas Blood se je takrat načrtno spoprijateljil s čuvajem kronskih draguljev Talbotom Edwardsom in njegovo ženo. Devetega maja 1671 ju je obiskal s pretvezo, da pripelje s sabo svojega za ženitev godnega nečaka, da spozna njuno hčerko. Z njima je prišel tudi njun prijatelj in tako je trojica v Towerju čakala, da se ženski pripravita. Blood je oskrbnika nenadoma prosil, če njegovemu »nečaku« pokaže dragulje, ko pa so vstopili v klet, so Edwardsa zvezali in ga pretepli. Blood je s kladivom sploščil državno krono in jo skril pod plašč, drugi je v hlače skril kroglo s križem, tretji pa je vladarsko žezlo prerezal na dvoje. Tatovi bi najbrž ušli, če se ne bi nepričakovano prikazal čuvarjev sin in sprožil alarm. Odtlej je varnost kronskih draguljev veliko strožja in izjemno stroga je tudi danes, ko si kolekcijo v pritličju Waterloo Barracks v Towerju vsako leto ogleda okoli dva milijona in pol ljudi.