Počasi in previdno odprem desno in nato še levo oko, ter pogledam tja poleg mene, ali so bile vse samo sanje ali je bil večer resničen. Nekaj čudovitega in lepega sem sanjal, vendar nisem želel da mi jutranjo bujenje odnese ta spomin. Niso bile sanje!! Na svoji desni zagledam najčudovitejši prizor, ki ga lahko ima nekdo, ki ljubi. Sanje se spremenijo v resničnost in resničnost v pravljico. Moj obraz, ki je tako ali tako zguban, zaradi spanja in jutranje utrujenosti ter krmežljavosti in obupan, zaradi misli spet so bile le sanje, se v trenutku spremeni v obraz poln sreče in upanja. Tam, poleg mene je, je, je. To je bilo res, zajecljam v mislih. Izpod odeje se vidijo čudoviti temni lasje. Sicer rahlo skuštrani in prepleteni, pa vendar, samo ona imam take lase, ki tako lepo dišijo. Počasi, previdno sežem proti njim, kot da bi se še vedno bal, da se bodo ob dotiku spremenili v dim in izginili, sam pa se bom zbudil in ugotovil, da sem še vedno sanjal. Da, še vedno bedim in še vedno čutim trenutek, ko je stopila v sobo, tako zapeljiva in omamno dišeča, oblečena v privlačno, erotično in pohotno perilo. Besede so bile v trenutku nepotrebne. Poljub, ki mi ga je prislonila in se tesno privila k meni je povedal vse. Hočem te, želim te! Strasten poljub ni prekinila niti, ko sem jo nežno položil na posteljo in se z rokami dotaknil njenih napetih ter zaradi tuša rahlo mokrih nog. Počasi sem drsel navzgor po telesu, dokler je nisem z obema rokama prijel za lase in jo, tako nežno, kot nežno pobožaš muco, nagnil glavo nazaj, da se je napela in nežno zastokala. Nadaljeval sem poljubljati njen obraz, vrat, ramena in naprej proti prsim, ki so bila še vedno na pol prikrita v rdeči usnjeni oblekici. Nisem se dal motiti z obleko, saj je bila tako tesna, da sem čutil vsak njen gi