V časih, ko naši smučarji še niso imeli denarja za poletne treninge na avstrijskih ledenikih ali na južni polobli in ko so bile tudi zime bolj snežene, je bilo Za Akom eno najbolj priljubljenih poletnih smučišč pri nas. Ta tradicija je danes povsem zamrla, a zagnanim turnim smučarjem se v osrčju Martuljkove skupine še vedno ponuja imeniten poznopomladanski turni smuk. V trdi zimi tu namreč nimamo prav dosti iskati: že sam pristop v krnico Za Akom je v snegu zelo zahteven, strma severna pobočja pod stenami Široke peči, Oltarja in Ponc pa so plazovita. Tura Za Akom sodi med zahtevnejše, a tudi dosti nudi: je precej bolj samotna kot katerikoli drugi turni smuk v Zgornejsavski dolini, gibljemo se v čarobnem svetu enega najlepših predelov naših gora, preživimo romantično noč v lično urejenem alpinističnem bivaku in celo v alpinističnem smučanju se lahko preizkusimo. Cilj turnega smuka je zatrep krnice med Oltarjem in Dovškim križem ali pa škrbina med Malo in Veliko Ponco. Ob ugodnih razmerah pa se izpod Oltarja lahko povzpnemo skozi Jugovo grapo (na njenem vrhu pustimo smuči) na vrh Dovškega križa. Ta vzpon je seveda povsem na meji alpinizma oziroma alpinističnega smučanja, zato je primeren le za zelo izurjene turne smučarje. Zaradi razmeroma dolgega dostopa priporočam spanje na Bivaku III.