Od koče sledimo desni poti proti Kalškemu Grebenu. Ko prečimo prvo travnato strmino, se prične markirana steza dvigati čez melišča pod steno. Desno, rahlo navzdol, se odcepi dokaj dobra steza; ponekod še opazimo zelo stare rdeče lise. V bližini je slikovita skalna tvorba Pasja glava. Po desetih minutah hoje od koče smo pri izviru, kjer je zajeta voda za planinsko postojanko. Nadaljevanje poti poiščemo malo nižje. Speljana je čez travnata pobočja pod stenami Grebena. Težje ji sledimo le pri prečenju grap in melišč. Večino časa imamo lep razgled na Kočno in Grintovec na nasprotni strani Suhega dola. Ko pod sabo zagledamo strmo pobočje Taške nad zatrepom doline, nas čaka še neprijeten, a kratek obhod okoli travnatega roba. Za njim se ob strmem rebru spustimo do grape, ki se izteče na veliko melišče nad spodnjim delom Suhega dola. Nad nami je velik oranžen odlom, ki je verjetno star le nekaj let. Na melišču se steza konča, saj jo je kamenje že davno zasulo (dobri stezosledci bodo opazili nekakšno nadaljevanje na drugi strani melišča, ki pa se žal v gozdu kmalu neha). Najbolje se je podričati po grušču do dna in nadaljevati brez steze po gozdu navzdol. Kmalu se znajdemo na kolovozu in po njem pridemo do gozdne ceste v Suhem dolu. S tem smo "zašpilili našo klobaso". Ker poti v spodnjem delu ni, bi jo nepoznavalec navzgor grede težko izsledil.