Tonina je začela pobirati jajca leta 1920, ko je bila stara šestnajst let. Iz Kubeda je hodila s sorodnicami in znankami v hrvaško Istro, v vasi okoli Motovuna. Poleti je taka "pot v Istro" trajala dva dni, pozimi pa tri. Iz Kubeda so odrinile v Istro okoli pete ure zjutraj. Prek Brezovice in Lucije so prišle v približno štirih urah do Oprtlja, iz Oprtlja naprej do Livad, kjer so prečkale reko Mirno, pa so potrebovale nadaljnjo uro. Od tu so nadaljevale pot proti Motovunu, kjer so se razkropile po vaseh Motovunščine; vsaka pač v svoje vasi, k svojim ljudem. Tonina je kupovala jajca v vaseh Laze, Valenti, Fiorini, Bertošiči, Benčići, Ščulci, Kaldir ... Koliko vasi je obiskala, je bilo odvisno od števila jajc, ki jih je nabrala, od dogovora z ljudmi, vremena ... Vsaka od jajčaric je imela na Hrvaškem tudi kakšno hišo, kjer je prespala in kamor je prišla kakor domov. Po dveh ali treh dneh pobiranja jajc so se odpravile proti domu; tiste, ki so imele osle, so lahko tovorile nazaj tudi do 800 jajc, tiste, ki so jajca prenašale kar v plenjerjih na glavi, pa so prinesle domov le okoli 300 jajc. Da se jajca ne bi razbila, so jih obložile s slamo in tako izmenično polagale v bisage eno vrsto slame in eno vrsto jajc. Ko so bila jajca zbrana, so zgodaj zjutraj zopet krenile proti Motovunu. Na poti nazaj so se skupinice, ki so se pred dvema dnevoma razšle, spet srečevale. Od Livad proti Oprtlju jih je čakal najtežji del poti: natovorjene z jajci so v hrib prehodile sedem klučev (ovinkov) do Oprtlja, kjer so si po dveh urah hoda oddahnile. Navadno je šla ena žena z osli po cesti, medtem ko so ostale obšle glavno cesto in se povzpele po bližnjicah. Na vrhu so se spet sestale. Od tod je bilo moč videti vse vasi, ki so jih v preteklih dneh prehodile. Malo naprej od Oprtlja, v Luciji, so se ustavile v gostilni in po dobri uri z novimi močmi krenile naprej. e po temi so prispele domov v Kubed. Doma so počivale nekaj ur in največkrat že isto noč, okrog polnoči krenile proti Trstu, čez Črni Kal, Gabrovico, Osapsko dolino in naprej čez Mačkovlje. V Trst so prispele okoli pete ure zjutraj. Jajca so prodajale dopoldan, v različnih delih Trsta: Piazza Garibaldi, pred pokritim marketom v središču Trsta, ali pa so jih prodale kar mlekaricam, ki so jih znosile po hišah. Za sto jajc so dobile 5 lir, kar je bilo enakovredno plačilu za enodnevno delo na polju. Ko so kupile vse potrebno, kar so jim naročili po Istri (blago, sukanec, milo, obleko, prejo ...) in kar so same potrebovale doma (petrolej, tobak ...), so se po isti poti odpravile domov. V Kubed so prispele ob mraku. Čez par dni pa so bile že spet na poti. "Ko se je svitalo, smo bile že daleč v hrvaški Istri."