Kadar hočem pobegniti pred civilizacijo, se zaprem v delavnico, ki je svet prostorov za moje pojme. Ta prostor mi je zelo blizu, ker vliva vame nove moči, toplino, srečo. V delavnico, natančneje za cisterno, se potuhnem, ko sem jezen. Tu lahko počnem vse: se učim, razmišljam, izvajam svoje poskuse in podobne reči. V delavnici so betonska tla, dve luči (eno sem si naredil sam), orodje od A do Ž, lepilni trakovi, police, na kateri so kemikalije, moj lastni izdelek - avtoradio, ki še celo dela, škatle, stol, miza, razne naprave ...Ta delavnica ima šest sten, na katerih so načrti in vse drugo. Moj prostor za cisterno mi daje občutek, kot da sem na morju, v gorah, na cesti, v gozdu, za ribnikom ... V tem prostoru nihče ne sliši in jaz ne slišim nikogar. Ima samo en vhod in izhod. Ni preveč svetel. Njegov modrikastosivi strop me spominja na nebo, siva tla na ceste, stene pa na obale tik pred nevihto.