Pogoltnil je tri tablete. Ni ga zanimalo, kaj je v njih. Glavno je, da gre po kosilu na odprti oddelek. Tam je vse lažje. Še vedno je po malem deževalo. A to ga ni zanimalo. Ko je dobil svoje stvari, je odšel, kamor so ga poslali. V sosednjo zgradbo, v tretje nadstropje. Poiskal je sestro in pokazala mu je sobo. V njej sta bili samo dve postelji, omara in miza z dvema stoloma. Soba za daljše bivanje. Torej bo ostal vsaj nekaj mesecev. In potem ga čaka še sodišče. Napad z lažjo telesno poškodbo. Še dobro, da ga ni bolje zadel. Potem bi ga prav gotovo zares ubil. In kot malo prej mu je bilo tudi zdaj čisto vseeno. Še vedno je čutil viski, ki ga je spil včeraj zvečer. Pogladil se je po bradi, vzel brivski pribor, ki ga je vedno nosil s sabo in odšel v kopalnico. Dolgo je stal pod tušem. Potem si je obrisal vitko in lepo grajeno telo ter se obril. Oblekel si je svežo pižamo in se spomnil, da je pozabil mami naročiti, naj mu prinese trenirko. Zato je takoj potem, ko se je oblekel, stopil do telefonske govorilnice. V denarnici je imel kartico s še nekaj impulzi. Telefon je dolgo zvonil.