Zaradi vse bolj toplih in sušnih zim je od približno pet tisoč požarov na leto, pri katerih posredujejo slovenski poklicni in prostovoljni gasilci, delež tistih v naravi vedno večji. Sezona požarov se začenja že sredi zime in se nadaljuje v pomladanskem času. Malo ali nič snega, odpadlo listje, osušeno drevje brez za ogenj motečih življenjskih sokov, to so idealne okoliščine za širjenje ognja. Najpogostejši krivec za požare v naravi je človek s svojim malomarnim vedenjem. Morda jih je še največ posledica neprevidnega požiganja trave. Ljudje, ki požigajo travo, pravijo, da je potem travnik bolj zelen in trava bolje raste. Strokovnjaki pravijo, da to ne drži, saj se tako uniči raznolikost travnega sveta, zaradi kislosti tal pa po požiganju najhitreje zraste plevel. Travnik bo zelen, biološka vrednost trave pa bo zelo zmanjšana. Na vedno presuhem Krasu lahko požar zaneti že zaviranje vlaka, ko se na tirih krešejo iskre, ali v vetrovnem vremenu nihanje žic daljnovoda, ki povzroči iskrenje. Morda kdo odvrže prazno steklenico in ta na soncu postane leča, ki zaneti plamen.