Zdravniki, fizioterapevti in drugi lahko ponesrečencem s poškodovanimi možgani veliko pomagajo. Vendar velja pravilo, da se vsem po nesreči spremeni življenje, da nikoli ni več tako, kot je bilo pred njo. Ljudje, ki so si po nesreči s pomočjo strokovnjakov in domačih vendarle toliko opomogli, da so nekateri sposobni deloma skrbeti sami zase ali se celo lotijo študija, četudi imajo okrnjene govorne ali gibalne sposobnosti, ne želijo govoriti o tem. »Hočem čimprej pozabiti in živeti kolikor toliko normalno,« mi je reklo dekle, ki si je poškodovalo možgane kot sopotnica na težkem motorju. Živi pri starših, ima vrsto težav, vendar lahko hodi in se dopisno šola na srednji zdravstveni šoli. Dr. Viktorija Košorok ima prav: »Več ko delaš s takšnimi ljudmi, več dobiš!«