Narava nas je opremila z zapletenim, vendar učinkovitim sistemom, ki uravnava apetit in sitost, vendar ga znanosti še ni uspelo do kraja pojasniti. Središče tega sistema je v naših možganih: za oreh velika žleza hipotalamus nenehno meri, koliko je v krvi glukoze, tega najpomembnejšega telesnega goriva, ter ocenjuje osnovne sestavine maščob in proteinov. Kadar je glukoze v krvi manj, smo lačni, kadar pa dovolj, nam možgani povedo, da smo siti. Razen tega sprejema hipotalamus še vrsto različnih snovi iz človeškega telesa, ki dolgoročno urejujejo telesno težo in dovod energije v telo, spodbujajo pa tudi željo po hrani ali pa tako željo zavirajo. Tudi v našem prebavnem traktu je množica celic, ki pošiljajo možganom signale, ki vzbujajo apetit. Nekaj časa so znanstveniki mislili, da bi bilo mogoče pretežkim ljudem z dodajanjem substanc, ki zavirajo željo po hrani, omejiti čezmerno zauživanje hrane. Vendar je to upanje kmalu splahnelo, saj je naše telo preveč zapleten organizem, da bi ga bilo mogoče prevarati na tak način. Jasno je postalo le to, da je krhko ravnovesje v našem organizmu zaradi stalnega dovajanja preobilne hrane porušeno.