Slovar slovenskega knjižnega jezika je splošni enojezični slovar. Obstaja v petih knjigah (izhajale so od l. 1970 do 1991) ali strnjeno v eni (izšla je l. 1994), dostopen pa je tudi v elektronski obliki na spletnem naslovu http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html in na zgoščenki. • Preberite slovarski sestavek. • Katera beseda je razložena v slovarskem sestavku? • Kje in v kateri obliki je zapisana? • Ali je beseda enopomenka ali večpomenka? Kako to veste? Če je večpomenka, navedite vse njene pomene. • S katerimi številkami so zaznamovani pomeni? Kako so razvrščeni? • V katerem tisku so zapisane razlage pomenov dane besede? • Kaj sledi razlagi vsakega pomena? • Na koncu slovarskega sestavka najdemo tudi odebeljeno piko in romb. Kaj iščemo v tem delu sestavka? Ali je pomen besede/besedne zveze tudi v tem delu razložen v poševnem tisku? • Kaj pomenijo okrajšave v sestavku: šport., obl., zool., ekspr.? • Ali je iz sestavka razvidno, v katero besedno vrsto spada beseda zmaj? Če je, kje to piše in kako? • Zakaj je beseda zmaj v prvi vrsti sestavka zapisana trikrat? Po abecedi razvrščene in polkrepko natisnjene besede v SSKJ imenujemo iztočnice ali gesla. Vsaka iztočnica je zapisana v osnovni obliki in opremljena z naglasnim znamenjem. Osnovna oblika samostalniških besed je imenovalnik ednine, osnovna oblika pridevniških besed je moški spol ednine v imenovalniku, osnovna oblika glagolov je nedoločnik, nepregibne besede pa so zapisane v svoji edini obliki; nekaj iztočnic je podanih v dvojni obliki (npr. zmáj in zmàj). Vsaka iztočnica je predstavljena in razložena v svojem odstavku – torej ima svoj slovarski sestavek, ta pa ima več delov: ♦ Začetni del slovarskega sestavka je glava; obsega iztočnico in podatke o njeni besedni vrsti – pri samostalnikih sta navedeni končnica v rodilniku ednine (pri množinskih samostalnikih rodilnik množine) in okrajšava za spol (m, ž, s), pri pridevniških besedah končnici za ženski in srednji spol, pri glagolih pa sedanjiška oblika in okrajšava za vid (dov., nedov.).