Svoj postopek je izboljšal: surovemu kavčuku je dodajal že dve polnili, smukec in živo apno, ter ga kuhal v vreli vodi. Ker mu je denarja vedno zmanjkovalo, je s kavčukom varčeval in izdelkov, četudi so se ponesrečili, ni zavrgel, temveč jih je poskušal uporabiti pri novih poskusih. Ko je nekoč z dušikovo kislino s kosa kavčuka poskušal odstraniti barvo, je ta povsem počrnel. Takšen se niti Goodyearju ni zdel več uporaben in ga je zavrgel. Nekaj dni kasneje pa je opazil, da je površina s kislino obdelane gume povsem gladka in na otip skoraj tako suha kot tkanina. Tako dobre gume ni do takrat naredil še nihče. Toda tudi nikoli dotlej mu finančno ni šlo tako slabo in družina Goodyear, ki se je bila preselila v Boston, se je preživljala z ribami, ki jih je izumitelj lovil v pristanišču. Svojih gumarskih poskusov pa še vedno ni opustil.