V vse ostrejši svetovni turistični konkurenci išče tudi slovenski turizem svoje možne razvojne perspektive. Portoroški hotelirji, ki zadnja leta vlagajo veliko denarja v posodobitev svojih turističnih zmogljivosti in imajo zdaj veliko daljšo turistično sezono, kot so jo imeli, so prepričani, da so se jim vlaganja izplačala. Morda pa so njihove ocene preuranjene. Lep dokaz so Hoteli Bernardin, kjer so v preteklih letih morali veliko investirati, če so hoteli obdržati svojo ponudbo, zdaj pa spoznavajo, da jih čas in konkurenca silita v nova velika vlaganja... Kako pogoste in kakšne morajo biti investicije, da privabiš turiste, da ostaneš konkurenčen in da se ne bojiš vprašanja, kakšne turistične želje se bodo podile po glavah Evropejcev čez deset ali še manj let? Slovenija ima dovolj lepo naravo, da bi lahko bolje tržila svoje turistične možnosti. (Največ - 28,8 odstotka anketiranih turistov se v Slovenijo vrača zaradi njenih naravnih lepot, 24,1 odstotka pa zaradi podnebja). Slovenija tujini ne ponuja ugodnih letalskih počitniških aranžmajev in ni dogovorov o popustih med letalskimi prevozniki in hotelirji. Razmere pač niso takšne, da bi oboji v tem videli poslovne priložnosti. Turistični strategi se zavedajo, da je državica premajhna za množični turizem, zato predlagajo butičnega. Toda kaj ko je butičnih turistov tako malo, hkrati pa se v določene turistične centre vse bolj zgrinjajo nepregledne množice izletnikov in tistih, ki bi radi preživeli počitnice za čim manj denarja. Tudi zastonj gre, vedo. Vlada in občinske uprave pa preslabo skrbijo za tisto infrastrukturo, ki bi učinkoviteje vabila »boljše« goste v našo državo. Turistična reka tako ubira svojo pot. Zakon o pospeševanju turizma bi moral biti nedvomno v veliko pomoč slovenskemu turizmu, a samo sprejetje zakona še ne zadostuje. Prav lahko se namreč zgodi, da slovenski turizem v »teoriji« uspe, v praksi pa kljub temu še naprej - životari.