Ljubljana Iz statističnega urada so v petek sporočili, da je bila rast cen življenjskih potrebščin, ki je pri nas merilo inflacije, v juliju 0,4-odstotna, na letni ravni, v primerjavi s cenami v enakem mesecu lani, pa je dosegla 3,8 odstotka. Od začetka tega leta so cene poskočile za 3,2 odstotka, kar je za 0,8 odstotka manj, kot v enakem obdobju lani, ko je bila rast v sedmih mesecih 4-odstotna. Kot so na podlagi analiz cen ugotovili na statističnem uradu, je na rast cen najbolj vplivala dražja nafta, oziroma višje cene njenih derivatov, povišale so se cene tobačnih izdelkov, nadaljevala pa se je tudi rast cen počitniških aranžmajev (kar za 15,1 odstotka). Na drugi strani pa so na inflacijo vplivale tudi sezonske pocenitve pri hrani cenejše sadje in zelenjava, ter začetek zniževanj cen obleke in obutve pri razprodajah. V zadnjem letu so statistiki zabeležili najvišjo rast v skupini stanovanjskih stroškov, izobraževanja in pri prevozih, v skupini komunikacije pa so cene v tem obdobju celo padle. Na uradu za makroekonomske raziskave ocenjujejo, da je julijska inflacija v okviru pričakovanj, inflacija na letni ravni pa za 0,5 odstotka višja od načrtovane. To razliko, ki jo bodo upoštevali pri jesenskih napovedih, pripisujejo rasti cen nafte, za katero so pričakovali, da se bo poleti umirila. Povprečna rast cen v državah Evropske unije je v enakem obdobju znašala 2,4 odstotka.