Vertigo z lažnim občutkom gibanja je najpogostejša vrsta vrtoglavice. Skoraj vedno jo spremlja nenormalno ritmično premikanje oči. Dostikrat ljudje občutijo vrtoglavico, če se nenadoma premaknejo s hitrim obratom glave ali ko zjutraj vstanejo iz postelje. To je povsem neškodljiv pojav, s katerim se ljudje naučijo živeti. Če je vneto notranje uho, je zgodba že drugačna. Tudi takrat čutimo vrtoglavico, lahko pa tudi slabost, ki povzroča bruhanje. Stanje zahteva počitek v postelji. (mk)

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Vertigo Vertigo samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
lažnim lažen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
občutkom občutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
gibanja gibanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najpogostejša pogost splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, imenovalnik
vrsta vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
vrtoglavice vrtoglavica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Skoraj skoraj členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
spremlja spremljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nenormalno nenormalno splošni prislov; nedoločena stopnja
ritmično ritmičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
premikanje premikanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
oči oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Dostikrat dostikrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
občutijo občutiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vrtoglavico vrtoglavica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nenadoma nenadoma splošni prislov; nedoločena stopnja
premaknejo premakniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
s z predlog; orodnik
hitrim hiter splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
obratom obrat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
glave glava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
ko ko podredni veznik
zjutraj zjutraj splošni prislov; nedoločena stopnja
vstanejo vstati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
postelje postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
neškodljiv neškodljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
pojav pojav samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
katerim kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, orodnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
naučijo naučiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
živeti živeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vneto vneto splošni prislov; nedoločena stopnja
notranje notranji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
uho uho samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zgodba zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
že že členek
drugačna drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Tudi tudi členek
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
čutimo čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vrtoglavico vrtoglavica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
slabost slabost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
povzroča povzročati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
bruhanje bruhanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Stanje stanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
zahteva zahtevati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
počitek počitek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
v v predlog; mestnik
postelji postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
mk mk neuvrščeno
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar